2018




Delitev namenskega sklada izvajalcev za leto 2018

Datum: 18. 09. 2018

Skladno s Pravili o namenskih skladih izvajalcev, sklepi skupščine IPF in Pravilnikom o delitvi nadomestil izvajalce smo po enakih pravilih, kot veljajo za redno delitev za leto 2017, opravili delitev 203.964,45 € iz Namenskega sklada izvajalcev. Če znesek izračunanega nakazila doseže minimalno vsoto 10 €, bodo upravičeni prejemniki sredstev v naslednjih dneh po elektronski ali navadni pošti prejeli obvestilo o izplačilu.

Kaj so skladi kolektivne organizacije?
Skladi so ločena namenska sredstva, oblikovana za namen spodbujanja kulturnoumetniškega ustvarjanja in razširjanja novih avtorskih del na področjih, pomembnih za ohranjanje kulturne raznolikosti. Sredstva morajo prejeti še neuveljavljeni avtorji s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, oziroma se jih lahko nameni za socialne ali izobraževalne namene avtorjev s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

Kako se oblikuje namenski sklad?
Skladno s 69. členom Statuta IPF, k.o., ima kolektivna organizacija oblikovana:
- Namenski sklad izvajalcev in
- Namenski sklad proizvajalcev fonogramov.

Kako se zbirajo sredstva?
Kolektivna organizacija lahko za namenske sklade nameni največ 10 % zbranih avtorskih honorarjev. Skupščina IPF, k.o., je na seji Skupščine 29. avgusta 2018 s ¾ večino sprejela sklep, da se v Namenski sklad izvajalcev nameni 10 % nadomestil, zbranih za poslovno leto 2017 za kategorijo imetnikov pravic izvajalcev in sicer. V Namenski sklad proizvajalcev fonogramov Skupščina ni namenila sredstev.

Izplačila in vprašanja
Če znesek izračunanega nakazila doseže minimalno vsoto (10 €) bodo upravičeni prejemniki sredstev v naslednjih dneh po elektronski ali navadni pošti prejeli obvestilo o izplačilu. Poročilo o delitvi namenskega sklada izvajalcev 2018 bo objavljeno na spletnem portalu ADMISS do konca meseca septembra 2018.

Za vsa vaša vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01/52 72 930 in na elektronskem naslovu: obracuni@ipf.si.




Novi sporazum s kabelskimi operaterji

Datum: 11. 09. 2018

IPF je v letu 2017 zabeležil 15 % rast prihodkov in so znašali skoraj 4,1 milijona evrov. To rast pripisujemo predvsem učinkovitejšemu zbiranju nadomestil. Rast bomo še krepili, tudi na podlagi podpisanega sporazuma s kabelskimi in IPTV operaterji za kabelsko retransmisijo radijskih in televizijskih programov. V šestih letih bomo nadomestila s tega naslova povečali za 6-krat, s čimer se bodo povečala tudi nadomestila za naše imetnike pravic.

V IPF si vseskozi prizadevamo za dvig pobranih nadomestil za svoje imetnike pravic. Tako smo po nekaj letih stabilnih prihodkov, ko smo zbirali po približno 3,5 mio € na leto, v letu 2017 dosegli več kakor 15-% rast. Prihodki so znašali skoraj 4,1 mio €, kar ob praktično enakih stroških glede na preteklo leto pomeni rast sredstev namenjenih delitvi med imetnike pravic. Rast pripisujemo predvsem trdemu delu na področju zbiranja nadomestil med t. i. malimi uporabniki in rasti prihodkov na podlagi sklenjenih sporazumov. Letos nadaljujemo z aktivnostmi pri sklepanju novih sporazumov.

Aktivno v nova pogajanja
V letu 2017 smo na podlagi spremenjenih določb v ZKUASP glede na ZASP, ki opredeljujejo način določanja višine tarife, skrbno pripravljali izhodišča in načrtovali pogajanja z reprezentativnimi združenji. ZKUASP namreč na podlagi temeljnih principov delovanja Evropske unije v smislu prostega pretoka blaga, ljudi in storitev za primerljivost tarif določa višine tarif v vseh državah članica EU in EGP, kar je bistvena sprememba, saj so bile pred ZKUASP v naboru držav za primerljivost lahko le sosednje države.

Ponosni smo, da smo zaključili pogajanja in podpisali sporazum za področje kabelske retransmisije radijskih in televizijskih programov. Trenutno potekajo pogajanja za področje trgovinske dejavnosti in področje dejavnosti gostinskih obratov (dejavnost strežbe jedi in pijač), obratovalnic, delavnic, frizerskih in kozmetičnih salonov. Upamo, da bomo s temi pomembnimi skupinami uporabnikov letos uspešno sklenili pogajanja in da nam bodo novi sporazumi prinesli stabilno poslovanje in zdravo rast prihodkov.




Pismo slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu pred glasovanjem o Copyright direktivi

Datum: 11. 09. 2018

Spoštovane poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu,

po intenzivni in plodni debati v zadnjih tednih smo združeni evropski in slovenski ustvarjalci prepričani, da smo svoja stališča izrazili jasno, glasno in transparentno tako v medijih kot na družbenih omrežjih.

V razpravi, ki smo se je udeleževali tako v evropskih kot tudi v slovenskih medijih in omrežjih, smo skušali objektivno osvetliti pomen avtorskega prava in kompleksno problematiko intelektualne lastnine nasploh, da bi tako širši javnosti kot tudi poslancem ponudili celosten pregled izzivov, ki so pred njimi in vsemi nami Evropejci.

Pred glasovanjem bi radi poudarili 8 načel, za katere se nam zdi, da so se izkristalizirala skozi debato in so pomemben faktor odločanja:

  • PRAVO: ker je najpomembnejši garant svobode pravna država, potrebujemo tudi pravni splet.
  • SISTEM: ker sta sistem in infrastruktura intelektualne lastnine pomemben motor in varuh ustvarjalnosti ter inovativnosti, ki zaposluje sto tisoče ljudi po Evropi in temelji na mednarodnih konvencijah (bernski o avtorski pravici in pariški o industrijski lastnini), lahko edino evropsko regulirano avtorsko pravo poskrbi za ravnovesje med imetniki in uporabniki.
  • ETIKA: internet ne sme ostati prostor brezpravja, kjer se “biseri in svinje" nekontrolirano širijo ne glede na načela etike, estetike in resnice.
  • UNIVERZALNOST: ker smo ustvarjalci pomemben, če ne najpomembnejši del civilne družbe, poudarjamo, da naša načela izhajajo iz razsvetljenskega projekta univerzalnosti, ki ga določa etični imperativ, ta pa se je gradil z roko v roki s sistemom intelektualne lastnine.
  • KOREKTIV: demokratične institucije, kot je Evropski parlament, so družbeni korektiv in zakonodajalec, ki smo ga izvolili, da bi skrbel za implementacijo družbe prava in univerzalnih načel, na katerih je grajena Evropska unija, in ne zato, da podpira laissez-faire, kakršnega zagovarjajo nasprotniki.
  • SPREMEMBE: večina državljanov Evrope si po zadnjih podatkih takšnega spleta, kot ga poznamo danes, ne želi, zato poziva k spremembam.
  • SKUPAJ: slovenskih ustvarjalcev je na deset tisoče, evropskih na sto tisoče, in z različnimi okroglimi mizami ter gestami smo pokazali, da znamo stopiti skupaj, ko gre za univerzalno dobro, dokazali pa smo tudi, da problematiko in njena ozadja dobro razumemo - ali če parafraziramo Prešerna: ukvarjamo se s petjem, a slepi nismo.
  • ČLOVEK: zato vas pozivamo, da glasujete po svoji vesti in omogočite razvoj pravno urejenega medmrežja po meri in volji človeka, ki ne bo talec robotov, s katerimi lahko spletni giganti vplivajo na prihodnost naše demokracije, kot so to žal že dokazali v novejši zgodovini.

Glasovanje bomo spremljali z zanimanjem in prepričani smo, da boste glasovali v skladu z zgornjimi načeli.

S spoštovanjem.

Podpisniki:
DNS, Društvo novinarjev Slovenije
DSP, Društvo slovenskih pisateljev
ZIP, Združenje imetnikov pravic Slovenije
Društvo Filmski producenti Slovenije
Društvo slovenskih režiserjev
Združenje filmskih snemalcev Slovenije
Združenje fonogramske industrije Slovenije
Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije, Sindikata Glosa SKG
Društvo slovenskega animiranega filma
SiPA, združenje za zaščito interesov glasbenih založnikov
AIPA, Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, k.o.
IPF, Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, k.o.
Združenje SAZAS k.o.
SAZOR, Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja, k.o.
ZAMP, Združenje avtorjev Slovenije, k.o.




Odprto pismo slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu - Copyright direktiva – zakaj je podpora nujno potrebna?

Datum: 10. 09. 2018

Spoštovani,

pred sredinim glasovanjem o copyright direktivi vam še zadnjič pišem v imenu kolektivne organizacije IPF, k.o., ki združuje več kakor 5.000 evidentiranih glasbenih izvajalcev iz Slovenije in preko podpisanih bilateralnih sporazumov še več kakor 1 mio tujih glasbenih izvajalcev. Prav tako pod svojo streho združujemo več kakor 250 domačih in več 10.000 tujih proizvajalcev fonogramov.

Pišem vam v zvezi z aktualno temo – sprejemanjem Copyright direktive – in ponovno želim izpostaviti, kako nujno potrebna je vzpostavitev evropske regulacije na področju, ki ga omenjena direktiva ureja.

Glasbeni in filmski ustvarjalci ter drugi imetniki pravic si želijo možnosti, da se sami odločajo ali želijo svoja dela na različnih platformah sploh tržiti in da si sami določijo pogoje, pod katerimi želijo tržiti svoja dela. Razcvet informacijske družbe je pripeljal do upada prodaje CD-jev, DVD-jev, USB ključev, ustvarjanje prihodka pa se je moralo preseliti na internet, kjer pa nelojalna konkurenca, kot je npr. YouTube, že uničuje in bo brez ustrezne regulative tudi v prihodnje uničevala vse namenske ponudnike varovanih vsebin, na katerih bi lahko ustvarjalci sami postavljali ali izpogajali pogoje prodaje in se kot vse druge dejavnosti enakovredno postavili na trg.

Nasprotniki direktive se sklicujejo na prost pretok vsebin in javnost strašijo, da bo določilo direktive, ki zgolj zahteva, da si uporabnik pred posegom v tuje delo od njega pridobi soglasje, omejilo svobodo interneta. Nobenega zagotovila ni, da bi vsebine na npr. YouTube ostale proste oz. brezplačno dostopne. YouTube bo brez regulacije najprej uničil vso konkurenco, po prevzemu dejanskega monopola pa brezpogojno sam določal pravila uporabe, ki bo zagotovo povezana s plačljivo storitvijo ali drugo omejitvijo.

Želimo zgolj zagotoviti, da se ne omejijo pravice, ki ustvarjalcem pripadajo, in sicer

  • da so uporabniki dolžni spoštovati varovana dela,
  • da je zagotovljena osnovna ustavna pravice do lastnine,
  • da lahko ustvarjalci zagotovijo osnovne pogoje pri trženju varovanih del na spletu, to je enakopravnemu postavljanju pogojev za uporabo del (cene, izbire načina, časa in mesta uporabe ter plačila).

Menimo, da je trenutno besedilo direktive skupaj z izjemami dovolj dobro definirano in ga je potrebno sprejeti. Predlog direktive je namreč vključil že toliko izjem, da prav na nobenem mestu ne omejuje tistih, ki na spletu želijo deliti svoja dela. Nikakor pa ne moremo pristati na prosto uporabo del brez spoštovanja naših pravic.

Zavedamo se tudi, da gre zgolj za osnovno besedilo regulacije, ki bo prečiščeno v trialogu, ter tudi kasneje konkretizirano s posamično nacionalno zakonodajo.

Nasprotniki direktive svoja stališča stalno prilagajajo, ostali pa so na argumentih, ki so postavljeni tako, da jih noben zapis direktive ne more zadovoljiti, osnovani pa so na pavšalizmih, ki zgolj strašijo javnost:

  • Omejevanje interneta: kot že večkrat pojasnjeno, se besedilo direktive nanaša izključno in samo na spletne platforme, ki ustvarjajo dobičke z uporabo varovanih vsebin. Osnovnemu predlogu besedila direktive so dodane tudi številne izjeme, ki iz obveze izključujejo sisteme za izobraževanje, socialna omrežja … Uporabnikova izkušnja tako v ničemer ne bo omejena, sam se bo lahko zgolj odločil ali sodeluje v sistemu, kjer so vsebine brezplačne, ali v sistemu, kjer je za uporabo vsebin potrebno plačilo.
  • Strah pred zmožnostjo zagotavljanja ustreznih tehničnih rešitev. Zbiranje podatkov na spletnih mestih o uporabi že obstaja in je osnovno sredstvo velikih platform kot so YouTube, s katerim le ti ustvarjajo velike dobičke. Strah pred tehničnimi rešitvami ne more biti argument za omejevanje temeljnih človekovih pravic. Argument piratske stranke, da se bo z zahtevo po predhodni pridobitvi licence za uporabo vsebin monopolni položaj velikih platform še okrepil, je neutemeljen. Položaj zaradi boljših tehničnih rešitvah si bodo lahko velika podjetja zagotavljala neodvisno od tega, ali bo predhodno potrebno urediti licence z imetniki pravic ali ne. Opozarjamo, da bo z zahtevo po predhodni pridobitvi licence po našem mnenju zgolj otežena uporaba nelegalnih sistemov, kot je v Sloveniji npr. zloglasni Partis.si. Ta je eden največjih nelegalnih portalov, zoper katerega so uvedeni številni, tudi kazenski, postopki in ki ga preiskuje tudi Europol. Namen direktive oz. avtorskopravne zakonodaje je med drugim namenjen ravno preprečevanju nezakonite uporabe.
  • Gre za boj samo velikih glasbenih založniških hiš proti tehnološkim velikanom. Sodobna glasbena industrija je drugačna kot v preteklosti. Z vzpostavitvijo interneta imajo možnost tržiti lastna dela tudi ustvarjalci sami oziroma preko neodvisnih spletnih zastopnikov. Na kakšen način se bomo odločili tržiti lastna dela naj bo prepuščeno nam in ne uporabniku, katerega interes je brezplačna uporaba. Kot pa je razvidno iz številnih pobud enako glasno v podporo direktivi vzklikamo tako preko mednarodnih združenj ustvarjalci kot tudi drugi deležniki v glasbeni in filmski industriji. Ponovno: namen sistemov za ustvarjanje dobička je čim večji dobiček, kar pomeni čim manj plačila za vsebine, kar pomeni izčrpavanje vsebin ne glede na posledice.

Opozarjamo še na prihodnost nezmožnosti ustvarjanja prihodka v primeru, da do sprejema regulacije ne pride. Stanje brez ustrezne regulacije bo v Evropi pripeljalo do uničenja namenskih platform, ki legalno proti plačilu ponujajo varovane vsebine. Prav tako situacijo imamo že danes v Sloveniji, kjer se tržne internetne opcije za nas ustvarjalce zaradi že večgeneracijske brezplačne dostopnosti vsebin (YouTube, nelegalne vsebine primer: Partis.si) sploh še niso mogle vzpostaviti. Glasbene knjižnice kot so Apple music, Deezer, Tidal … v Sloveniji štejejo zgolj nekaj čez 10.000 naročnikov, medtem, ko se ostala javnost poslužuje v najbolj zakoniti opciji YouTuba, v pretežni meri pa nelegalnih vsebin (partis.si). YouTube izkorišča avtorske vsebine za prodajo oglasov, imetnikom pravic pa najprej vrsto let ni odštel nič, po številnih mednarodnih sodnih epilogih pa začel izplačevati zgolj toliko kolikor sam smatra, da je dovolj. Takšno situacijo lahko brez ustreznih regulativ v prihodnosti pričakujemo v celotni Evropi.

Šele po izpostavitvi dejanskih števil lahko predstavimo resnost problematike. Po pridobljenih podatkih naša trenutno ena najbolj aktualnih glasbenih skupin Siddharta za 4.000.000 ogledov na YouTube prejme v Republiki Sloveniji skupno nadomestilo (bruto znesek ,ki si ga nato še delijo skupina in glasbena založba) v višini 4 EUR na leto.

Ponovno vas pozivamo, da besedilo direktive podprete in ustvarjalcem date priložnost. Menimo, da ni potrebe po vnovičnem opozarjanju, kako ogroženo je kulturno ustvarjanje, še zlasti v Sloveniji, kjer si ustvarjalci ne morejo ustvariti pogojev za zdravo okolje, v katerem bodo lahko nadgrajevali bogato slovensko kulturo.

V upanju na podporo vas lepo pozdravljam!


Viljem Marjan Hribar
Direktor




Protestni odhod predstavnikov slovenskih ustvarjalcev z okrogle mize o reformi avtorskega prava v EU na ljubljanski Pravni fakulteti

Datum: 07. 09. 2018

Predstavniki slovenskih ustvarjalcev smo se danes, v petek, 7. 9. 2018, ob 11.00, na povabilo IPI in drugih organizatorjev na Pravni fakulteti v Ljubljani udeležili okrogle mize o reformi avtorskega prava, kjer smo poslušali nekaj uvodnih besed organizatorjev, nakar je s svojim prispevkom nastopil uvodničar, profesor na pravni fakulteti. Profesor naj bi strokovno osvetlil predlog direktive o enotnem digitalnem trgu, o katerem bodo evropski poslanci glasovali 12. septembra, vendar se je njegovo predavanje že na začetku sprevrglo v napad na avtorje in njihove pravice.

Ker smo med poslušanjem uvodničarja žal zaznali tendenco po diskreditaciji zgodovinske vloge avtorske in sorodnih pravic in s tem tudi zanikanju vloge intelektualcev ter ustvarjalcev v prizadevanjih za univerzalni napredek človeštva skozi zgodovino, in to za povrh še s strani profesorja prava intelektualne lastnine, smo okroglo mizo zapustili, saj s takšnimi stališči ne moremo polemizirati in bi jim že samo z golo prisotnostjo priznali določeno legitimnost.

Ker prispevki v tem duhu brez pretiranega sramu namigujejo na demontažo prava intelektualne lastnine, odločno protestiramo proti takšnemu tipu nastopanja, sploh pa na pravni fakulteti, ki naj bi bila temeljni garant spoštovanja pravne države.

Prejšnji teden smo se udeležili okrogle mize na to temo, ki jo je organizirala STA, prav tako se redno udeležujemo vseh medijskih dogodkov, na katere smo povabljeni, pa tudi sicer smo vedno na voljo za izjave za javnost.

Svoja stališča smo že pred časom v javnem pismu predstavili javnosti. Pismo ponovno prilagamo.

S spoštovanjem.

 

Podpisniki izjave:

ZIPS, Združenje imetnikov pravic Slovenije

AIPA, k.o.

DNS, Društvo novinarjev Slovenije

IPF, k.o.

SAZOR, Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja, k.o.

ZFIS, Združenje fonogramske industrije Slovenije

SIPA GIZ, združenje za zaščito interesov glasbenih založnikov