Odprto pismo slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu - Copyright direktiva – zakaj je podpora nujno potrebna?

Datum: 10. 09. 2018

Spoštovani,

pred sredinim glasovanjem o copyright direktivi vam še zadnjič pišem v imenu kolektivne organizacije IPF, k.o., ki združuje več kakor 5.000 evidentiranih glasbenih izvajalcev iz Slovenije in preko podpisanih bilateralnih sporazumov še več kakor 1 mio tujih glasbenih izvajalcev. Prav tako pod svojo streho združujemo več kakor 250 domačih in več 10.000 tujih proizvajalcev fonogramov.

Pišem vam v zvezi z aktualno temo – sprejemanjem Copyright direktive – in ponovno želim izpostaviti, kako nujno potrebna je vzpostavitev evropske regulacije na področju, ki ga omenjena direktiva ureja.

Glasbeni in filmski ustvarjalci ter drugi imetniki pravic si želijo možnosti, da se sami odločajo ali želijo svoja dela na različnih platformah sploh tržiti in da si sami določijo pogoje, pod katerimi želijo tržiti svoja dela. Razcvet informacijske družbe je pripeljal do upada prodaje CD-jev, DVD-jev, USB ključev, ustvarjanje prihodka pa se je moralo preseliti na internet, kjer pa nelojalna konkurenca, kot je npr. YouTube, že uničuje in bo brez ustrezne regulative tudi v prihodnje uničevala vse namenske ponudnike varovanih vsebin, na katerih bi lahko ustvarjalci sami postavljali ali izpogajali pogoje prodaje in se kot vse druge dejavnosti enakovredno postavili na trg.

Nasprotniki direktive se sklicujejo na prost pretok vsebin in javnost strašijo, da bo določilo direktive, ki zgolj zahteva, da si uporabnik pred posegom v tuje delo od njega pridobi soglasje, omejilo svobodo interneta. Nobenega zagotovila ni, da bi vsebine na npr. YouTube ostale proste oz. brezplačno dostopne. YouTube bo brez regulacije najprej uničil vso konkurenco, po prevzemu dejanskega monopola pa brezpogojno sam določal pravila uporabe, ki bo zagotovo povezana s plačljivo storitvijo ali drugo omejitvijo.

Želimo zgolj zagotoviti, da se ne omejijo pravice, ki ustvarjalcem pripadajo, in sicer

• da so uporabniki dolžni spoštovati varovana dela,
• da je zagotovljena osnovna ustavna pravice do lastnine,
• da lahko ustvarjalci zagotovijo osnovne pogoje pri trženju varovanih del na spletu, to je enakopravnemu postavljanju pogojev za uporabo del (cene, izbire načina, časa in mesta uporabe ter plačila).

Menimo, da je trenutno besedilo direktive skupaj z izjemami dovolj dobro definirano in ga je potrebno sprejeti. Predlog direktive je namreč vključil že toliko izjem, da prav na nobenem mestu ne omejuje tistih, ki na spletu želijo deliti svoja dela. Nikakor pa ne moremo pristati na prosto uporabo del brez spoštovanja naših pravic.

Zavedamo se tudi, da gre zgolj za osnovno besedilo regulacije, ki bo prečiščeno v trialogu, ter tudi kasneje konkretizirano s posamično nacionalno zakonodajo.

Nasprotniki direktive svoja stališča stalno prilagajajo, ostali pa so na argumentih, ki so postavljeni tako, da jih noben zapis direktive ne more zadovoljiti, osnovani pa so na pavšalizmih, ki zgolj strašijo javnost:

• Omejevanje interneta: kot že večkrat pojasnjeno, se besedilo direktive nanaša izključno in samo na spletne platforme, ki ustvarjajo dobičke z uporabo varovanih vsebin. Osnovnemu predlogu besedila direktive so dodane tudi številne izjeme, ki iz obveze izključujejo sisteme za izobraževanje, socialna omrežja … Uporabnikova izkušnja tako v ničemer ne bo omejena, sam se bo lahko zgolj odločil ali sodeluje v sistemu, kjer so vsebine brezplačne, ali v sistemu, kjer je za uporabo vsebin potrebno plačilo.
• Strah pred zmožnostjo zagotavljanja ustreznih tehničnih rešitev. Zbiranje podatkov na spletnih mestih o uporabi že obstaja in je osnovno sredstvo velikih platform kot so YouTube, s katerim le ti ustvarjajo velike dobičke. Strah pred tehničnimi rešitvami ne more biti argument za omejevanje temeljnih človekovih pravic. Argument piratske stranke, da se bo z zahtevo po predhodni pridobitvi licence za uporabo vsebin monopolni položaj velikih platform še okrepil, je neutemeljen. Položaj zaradi boljših tehničnih rešitvah si bodo lahko velika podjetja zagotavljala neodvisno od tega, ali bo predhodno potrebno urediti licence z imetniki pravic ali ne. Opozarjamo, da bo z zahtevo po predhodni pridobitvi licence po našem mnenju zgolj otežena uporaba nelegalnih sistemov, kot je v Sloveniji npr. zloglasni Partis.si. Ta je eden največjih nelegalnih portalov, zoper katerega so uvedeni številni, tudi kazenski, postopki in ki ga preiskuje tudi Europol. Namen direktive oz. avtorskopravne zakonodaje je med drugim namenjen ravno preprečevanju nezakonite uporabe.
• Gre za boj samo velikih glasbenih založniških hiš proti tehnološkim velikanom. Sodobna glasbena industrija je drugačna kot v preteklosti. Z vzpostavitvijo interneta imajo možnost tržiti lastna dela tudi ustvarjalci sami oziroma preko neodvisnih spletnih zastopnikov. Na kakšen način se bomo odločili tržiti lastna dela naj bo prepuščeno nam in ne uporabniku, katerega interes je brezplačna uporaba. Kot pa je razvidno iz številnih pobud enako glasno v podporo direktivi vzklikamo tako preko mednarodnih združenj ustvarjalci kot tudi drugi deležniki v glasbeni in filmski industriji. Ponovno: namen sistemov za ustvarjanje dobička je čim večji dobiček, kar pomeni čim manj plačila za vsebine, kar pomeni izčrpavanje vsebin ne glede na posledice.

Opozarjamo še na prihodnost nezmožnosti ustvarjanja prihodka v primeru, da do sprejema regulacije ne pride. Stanje brez ustrezne regulacije bo v Evropi pripeljalo do uničenja namenskih platform, ki legalno proti plačilu ponujajo varovane vsebine. Prav tako situacijo imamo že danes v Sloveniji, kjer se tržne internetne opcije za nas ustvarjalce zaradi že večgeneracijske brezplačne dostopnosti vsebin (YouTube, nelegalne vsebine primer: Partis.si) sploh še niso mogle vzpostaviti. Glasbene knjižnice kot so Apple music, Deezer, Tidal … v Sloveniji štejejo zgolj nekaj čez 10.000 naročnikov, medtem, ko se ostala javnost poslužuje v najbolj zakoniti opciji YouTuba, v pretežni meri pa nelegalnih vsebin (partis.si). YouTube izkorišča avtorske vsebine za prodajo oglasov, imetnikom pravic pa najprej vrsto let ni odštel nič, po številnih mednarodnih sodnih epilogih pa začel izplačevati zgolj toliko kolikor sam smatra, da je dovolj. Takšno situacijo lahko brez ustreznih regulativ v prihodnosti pričakujemo v celotni Evropi.

Šele po izpostavitvi dejanskih števil lahko predstavimo resnost problematike. Po pridobljenih podatkih naša trenutno ena najbolj aktualnih glasbenih skupin Siddharta za 4.000.000 ogledov na YouTube prejme v Republiki Sloveniji skupno nadomestilo (bruto znesek ,ki si ga nato še delijo skupina in glasbena založba) v višini 4 EUR na leto.

Ponovno vas pozivamo, da besedilo direktive podprete in ustvarjalcem date priložnost. Menimo, da ni potrebe po vnovičnem opozarjanju, kako ogroženo je kulturno ustvarjanje, še zlasti v Sloveniji, kjer si ustvarjalci ne morejo ustvariti pogojev za zdravo okolje, v katerem bodo lahko nadgrajevali bogato slovensko kulturo.

V upanju na podporo vas lepo pozdravljam!

Viljem Marjan Hribar
Direktor