Zakaj licenca IPF?

Glasba je stalni spremljevalec življenja in dogajanja. Pomembno vpliva na vzdušje in dojemanje časa, zato je izbira glasbe zelo pomembna predvsem na javnih mestih. Po drugi strani pa prijetna glasba dobrodejno vpliva tudi na zaposlene, kar še posebej v storitvenih dejavnostih prispeva k večji storilnosti in boljšemu razpoloženju.

Glasba izboljša vtis, ki si ga kupec ustvari o poslovnem prostoru - lokalu, trgovini, baru ali podjetju. S skrbno izbiro glasbe se gost sprosti, počuti se bolj prijetno in domače ter se raje zadržuje v prostoru. Sicer na počutje posameznika vpliva več dejavnikov, številne raziskave pa so pokazale, da je prav glasba iz ozadja tista, ki je najpomembnejša!

Z nakupom licence IPF lahko preprosto in učinkovito uredite vse zakonske obveze predvajanja glasbe. Z licenco IPF legalizirate dostop do svetovne glasbene zakladnice in uporabe številnih zvrsti glasbe (jazz, klasika, pop, narodno-zabavna glasba, rock …). Tudi tako boste še naprej lahko dodajali vrednost svoji ponudbi in pomembno zaznamovali dan posamezniku – s svojo storitvijo in tudi z glasbo.

Glasbeni posnetki imajo svoje lastnike, ki v produkcijo vlagajo veliko kreativnega intelektualnega napora, časa in sredstev. V nastanek posamezne skladbe je poleg avtorjev in izvajalcev vključenih veliko strokovnjakov, ki niso v ospredju naslovnic zgoščenk. Tudi oblikovalci zvoka, glasbeni producenti in drugi krepko prispevajo h končni podobi glasbenega izdelka. Prav vsi so zato upravičeni do primernega in pravičnega nadomestila za svoje delo, ki jim omogoča preživetje. Z nakupom licence IPF boste tako tudi sami prispevali k ustvarjanju in omogočili, da se bodo galsbena dela ustvarjala še naprej.

Za kar 38% se
podaljša čas in
porabljena sredstva gostov,
če se v lokalu
predvaja glasba.




Pravna podlaga

Pravica izvajalcev in proizvajalcev fonogramov do nadomestila za javno uporabo glasbe je bila priznana leta 1961, ko so člani mednarodne skupnosti v Rimu podpisali Mednarodno konvencijo za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij. Slovenija je Rimsko konvencijo v nacionalno zakonodajo vključila šele dobrih 30 let kasneje, ko so bile leta 1995 pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov zaščitene z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Slovenija se je po dolgem čakanju tako pridružila drugim državam evropske skupnosti, kjer uživajo pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov dolgo tradicijo zaščite.

Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) je bil ustanovljen leta 1997, novembra leta 2000 pa je od Urada RS za intelektualno lastnino prejel dovoljenje za kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji. Deluje v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Uradno prečiščeno besedilo tega zakona je objavljeno v Uradnem Listu RS, št. 16/2007 




Vas je obiskal terenski zastopnik?

Spoštovane lastnice, cenjeni lastniki gostinskih in trgovskih obratov, frizerskih, kozmetičnih salonov, delavnic ter drugi uporabniki glasbe!

Na IPF se zavedamo, da 'prodaja' glasbe ni primarna dejavnost tistega, ki živi npr. od točenja alkoholnih pijač (razen seveda v diskotekah) prodajanja tekstilnih izdelkov ali opravljanja drugih storitev. Prav tako pa vsi dobro vemo, da si ne bomo naročili še ene pijače v lokalu, kjer vlada smrtna tišina in da se bomo zadržali dlje v trgovini s prijetno zvočno kuliso. Obenem prijetna glasba v ozadju dobro vpliva tudi na zaposlene, kar pa tudi pripomore k večjemu prometu.

IPF zagotavlja zaščito domačim, s podpisanimi pogodbami s tujimi sorodnimi organizacijami pa tudi milijonom tujih izvajalcem in založnikom. Mnogim prav nadomestila od uporabe njihovih del pomenijo glavni vir dohodkov. Že ustava pa zagotavlja vsakemu človeku pravico, da od svojega dela tudi živi. Prav tako prav nihče nima pravice uporabljati tistega, kar ni njegovo, če nima dovoljenja lastnika.

Zato vas pozivamo, da v primeru uporabljanja glasbe pri svoji dejavnosti izpolnite svoje zakonske obveznosti in sklenite pogodbo z IPF ter poravnajte nadomestilo za uporabo glasbe. Ta vam omogoča legalen dostop do svetovne glasbene zakladnice in s tem do uporabljanja le-te ne glede na zvrst: džez, klasika, pop, narodnozabavna, rock …

Prav tako vas obveščamo, da vas je ali pa vas bo v teh dneh obiskal naš terenski zastopnik, njegovemu obisku pa bo (ali pa je že) sledil poziv k ureditvi razmerij med vami - uporabnikom varovanih del, in IPF - zastopnikom varovanih del.

Glede na to, da predstavlja ureditev razmerij z lastniki varovanih del, v primeru, da se ta dela javno priobčujejo, predpisano zakonsko obveznost, se je IPF glede na pretekle izkušnje, ko je uporabnike množično pozival k sklenitvi pogodb (v letih 2005 in 2006 okrog 30.000 obvestil letno), odločil, da bo uporabnike k sklenitvi pogodb in plačilu prvega nadomestila pozval preko odvetnika.
Ta je pripravil poziv, ki ni nikakršno grozilno pismo, ampak samo pravno korekten poziv k izpolnitvi uporabnikovih zakonskih obveznosti. Če uporabnik temu dopisu ne bo sledil, bo prejel še en poziv, v končni fazi pa bo zadeva v primeru vztrajnega zavračanja po ureditvi, končala pred pristojnim sodiščem.

Več o tem, kako "glasba dela za vas" si lahko preberete v brošuri.

V nadaljevanju pa objavljamo odgovore na 8. vaših najpogostejših vprašanj oz. pomislekov:

 

1. ''KAR JE JAVNO DOSTOPNO, JE OD VSEH IN JE JAVNO DOBRO!''

Ker ima tudi glasba (kot vsa druga intelektualna LASTNINA) svoje lastnike, to seveda ne drži. Nosilci pravic so v primeru nepooblaščenega predvajanja (to je brez dovoljenj ali pogodb) prisiljeni uveljavljati svoje pravice v okviru zakonskih možnosti. Ker niste predhodno sami uredili, kar veleva in nalaga Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, vas je obiskal terenski zastopnik, v podpis pa ste prejeli tudi pogodbo.

 

2. ''ZAKAJ PLAČUJEM, ČE SEM ŽE PLAČAL SAZAS?''

Vsak glasbeni posnetek ima tri skupine imetnikov pravic: (1) avtorje glasbe, aranžmaja in besedila, (2) izvajalce in (3) proizvajalca fonograma. Gre sicer za eno glasbeno delo/posnetek, vendar iz njega izvira več popolnoma različnih pravic. In vsak javni uporabnik glasbenih posnetkov je dolžan imeti urejena razmerja z vsemi imetniki pravic oz. njihovimi zastopniki.

 

3. ''ZAKAJ PLAČUJEM, ČE SEM ŽE PLAČAL NAROČNINO RTV?''

Žal, velik del javnosti danes še vedno meni, da so s plačilom nosilca zvoka hkrati poravnali tudi nadomestila za vse oblike eksploatacije nosilca, vključno z javnim predvajanjem. Pri uveljavljanju pravic se je IPF večkrat srečal tudi z vprašanjem: »Saj sem že plačal RTV-naročnino! Zakaj bi plačeval dvakrat za isto stvar?« Ali to res pomeni, da se ista stvar dvakrat plača?

Poznamo več oblik priobčevanja glasbenih del za javnost: radiodifuzno oddajanje, kabelska retransmisija, predvajanje s fonogrami, sekundarno radiodifuzno oddajanje …

Ko radijska postaja kupi nosilec zvoka, lahko to postajo posluša kdor koli v svojem zasebnem okolju. Nadomestila so bila plačana s pogodbo med IPF in izdajateljem programa. Radijska postaja kot kupec nosilca zvoka (npr. zgoščenke) je le lastnik nosilca samega, ne pa tudi vsebine. Za to radijska postaja plača IPF mesečno nadomestilo v skladu z zakonom. In zato, ker je postaja plačala nadomestilo za uporabo zaščitenih del, lahko poslušalec ta radijski program brezplačno posluša v svojem zasebnem okolju.

Ko glasbo doma poslušamo z raznih nosilcev zvoka, nam nadomestil ni treba plačati, saj so to storili že založniki nosilca zvoka in je nadomestilo del cene nosilca.

V trenutku, ko pa se v javnem prostoru z radijske postaje vrti ista glasba, je lastnik poslovnega prostora dolžan plačati nadomestilo.

Zakaj?
Ker je radijska postaja plačala nadomestilo le za svojo obliko posredovanja - radijsko predvajanje - ne pa tudi za njegovo posredovanje v javnem prostoru (tako imenovana sekundarna radiodifuzija). In vsakdo, ki posreduje zaščitena glasbena dela tretjim osebam, je skladno z zakonom - na podoben način, kot ga poznajo v vseh pravno razvitih državah - dolžan skleniti sporazume z IPF (založniki in izvajalci) in SAZAS (avtorji) ter plačati ustrezna nadomestila.

Kot vidimo, v ceni nosilca glasbe ali v ceni RTV-naročnine niso zajete vse pravice za vse oblike posredovanj in predvajanja. In to iz preprostega (in pravičnega) razloga: kupec kupi CD za poslušanje v domačem okolju. Lastnik radijskega sprejemnika plača naročnino le za poslušanje v svojem okolju.

Radijska postaja plača nadomestilo le za svojo dejavnost - oddajanje programa. In ni prav, da plača nadomestilo tudi za tistega, ki glasbo zopet posreduje naprej in z njo dodaja vrednost svoji storitvi - npr. bar, diskoteka … Ni res, da se ista glasba plača večkrat. Plača se le vsaka vrsta oz. oblika javnega predvajanja (ali posredovanja avtorsko zaščitenih del) posebej.
Javno predvajanje zaščitenega dela je vsako predvajanje na prostoru, ki je odprto in namenjeno javnosti (od taksija in avtobusa, sprejemnice pri zobozdravniku, do muzejev in stadiona - da o diskotekah, klubih, plesnih šolah, gostilnah niti ne govorimo).

 

4. ''PRAV VSI MORAJO PLAČEVATI NADOMESTILA!''

Tudi to ne drži. Tisti, ki avtorsko zaščitenih glasbenih del ne uporabljajo, izpolnijo izjavo in ne plačujejo nadomestil. Nadomestila pa so dolžni plačevati vsi tisti, ki v javnih prostorih predvajajo glasbo (gostinski obrati, kinodvorane, gledališča, banke, verski objekti, plesne šole, fitnes studii, javna kopališča, trgovska središča, javna prevozna sredstva …).

 

5. ''IPF VZTRAJA PRI SVOJEM IN SE NE ŽELI POGAJATI!''

Ne drži. IPF se od svoje ustanovitve dalje trudi z uveljavljanjem pravic, ki jih zastopa. Svoje zahteve utemeljuje z mednarodnimi primerjavami in veljavno zakonodajo, sporazume pa ima sklenjene tako z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, kot z Gospodarsko zbornico Slovenije. Nadomestila, ki ste jih dolžni plačevati, so torej obojestransko dogovorjena že od leta 2006 dalje.

O vsebini sporazuma in zneskih nadomestil ste bili obveščeni uporabniki v individualnih pozivih ter dopisih, z objavo v uradnem listu, v internih glasilih obeh zbornic, preko medijev in spletnih strani. Odvetnik zato posreduje šele, ko upravičeno domnevamo, da se posamezni uporabniki izogibajo plačilu sporazumno dogovorjenih zneskov.
Besedila sporazumov so zavezujoča za vse male uporabnike, objavljena so bila v UL RS, najdete pa jih tudi na strani: Dokumenti.

 

6. ''POLOŽNICE ZA NADOMESTILA OGROŽAJO NEŠE POSLOVANJE!''

Po javno dostopnih podatkih se samo z gostinstvom ukvarja 7.000 podjetij, ki ustvarijo letno več kot milijardo € prometa. Povprečno nadomestilo IPF znaša 20€ na subjekt na mesec. Za 7.000 uporabnikov-gostincev na leto ob 100-odstotnem plačevanju to znese malo več kot 1 MIO €. To predstavlja le 0,1 % iz prihodkov od prodaje iz gostinske dejavnosti. Iz navedenega vidimo, da so vsi očitki o ogroženosti poslovanja obratov popolnoma neutemeljeni.

 

7. 'ZA PREDVAJANJE GLASBE NE POTREBUJEM NOBENIH POGODB!''

Iz vsakdanjega življenja vemo, da moramo vsako stvar, ki ni naša in jo želimo imeti, bodisi kupiti, najeti
bodisi sami narediti (ustvariti): od kruha in marmelade za zajtrk, elektrike in ogrevanja, bencina in avtomobila do dveurnega najema parkirnega prostora v mestu. Prav tako je z glasbo: ko jo poslušamo v zasebnem prostoru (radio, TV, različni nosilci zvoka), nam nadomestil ni treba plačati, saj so to storili že tisti, ki so nam to omogočili (radijska ali televizijska postaja, založnik nosilca zvoka …). Če pa jo želimo uporabljati zunaj okvirov zasebnega predvajanja, smo dolžni plačati ustrezno nadomestilo za njeno uporabo.

Avtorska in sorodne pravice sodijo med človekove pravice, ki so zagotovljene z ustavo, varstvo pa je Republika Slovenija zagotovila z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). ZASP temelji na splošno sprejetih veljavnih načelih, ki veljajo v slovenskem in mednarodnem avtorskem pravu. Avtorska pravica je naravna in človekova pravica: avtorska pravica izvira, nastane in je utemeljena s stvaritvijo po sami naravi stvari; utemeljena je z naravnim pravom in kot taka ustavno deklarirana med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami (60. člen Ustave RS, drugi odstavek 27. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah), zato mora biti deležna posebne pozornosti družbe.

Javno predvajanje zaščitenega dela je vsako predvajanje na prostoru, ki je odprto in namenjeno javnosti (od taksija in avtobusa, sprejemnice pri zobozdravniku do muzejev in stadiona - da o diskotekah, klubih, plesnih šolah, gostilnah niti ne govorimo).

Torej: z nakupom avtorsko zaščitenega dela - plošče, kasete, CD-ja, MP3-predvajalnika ali drugih nosilcev zvoka - nismo kupili tudi pravice, da to delo javno predvajamo in eksploatiramo. Kajti kupec nosilca zvoka (npr. CD-ja) je le lastnik nosilca samega, ne pa tudi vsebine. Z njo ne more in ne sme razpolagati zunaj zakonskih okvirov.
Vsak, ki javno posluje, je pred zakonom odgovoren za vse, kar se v njegovem poslovnem prostoru dogaja, sklenjene pogodbe z ustreznimi združenji pa mu omogočajo zakonito uporabo avtorsko zaščitenih del tudi na javnem mestu.

 

8. ''JAZ - PLAČNIK NADOMESTIL - SEM ZARADI KOLEKTIVNEGA UVELJAVLJANJA PRAVIC NA SLABŠEM!''

Ravno nasprotno: kolektivni način uveljavljanja nadomestil je dober predvsem za uporabnika. V nasprotnem bi moral slednji npr. za dan predvajanja glasbe skleniti najmanj 720 pogodb (20 skladb na uro x 8 ur x 3 avtorji x 5 glavnih izvajalcev x 3 pogodbeni izvajalci x 1 založnik = 720 pogodb in tudi toliko položnic na mesec). Pri plačilu na bančnem okencu bi samo bančne provizije znašale 1.000 €. Seveda bi morali pred tem z vsakim posebej skleniti pogodbo in se z vsakim posebej tudi dogovoriti o višini nadomestila - torej najmanj 720 pogajanj in pogodb letno.

Že preprost izračun nam pokaže, da uporabnik s področja gostinske dejavnosti v povprečju plača IPF letno le desetino zneska, ki bi ga sicer mesečno plačal le za provizije. Tako pa IPF namesto njega pobere pooblastila upravičencev, namesto njega sklene pogodbe in naredi obračune, namesto njega nakaže sredstva iz nadomestil … in to za veliko manj kot 20€ mesečno, saj so v to ceno všteta tudi vsa nadomestila iz naslova sorodnih pravic.




E-račun

Na IPF se trudimo v največji možni meri poslovati sodobno, učinkovito in našim partnerjem prijazno. Zato smo uvedli izdajanje računov po elektronski poti, tako imenovane E-RAČUNE. Izmenjava e-računov prispeva k večji učinkovitosti podjetja in poleg znižanja stroškov poštnin, papirja in tiska skrajša tudi potrebni čas za obdelavo podatkov in izboljša kakovost opravljenega dela, saj računov ni potrebno pretipkavati. Prejemanje e-računov je brezplačno in pomeni le spremenjen način pošiljanja računov, saj je vsebina računa enaka papirnati različici in jo enakovredno nadomešča.

Ob tej priložnosti lahko spremenite tudi želeno periodo prejemanja računov (mesečno, četrtletno, polletno, letno) in si tako dodatno organizirate svoje poslovanje in zmanjšate stroške.

Vabimo vas, da se na prejemanje naših e-računov naročite tudi vi. To najlažje storite tako, da obrazec (pdf ali docx) podpišete in ga po pošti vrnete na naslov IPF, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Soglasje lahko tudi skenirate in ga v priponki pošljete na e-naslov info@ipf.si ali pošljete po faksu na številko 01 52 72 931.