2022




Skupina Joker Out drugo leto zapored izvajalec leta

Datum: 13. 05. 2022

V Kranju so podelili 8. slovenske glasbene nagrade zlata piščal. Zlato piščal za izvajalca leta je drugič zapored prejela skupina Joker Out, kar se je zgodilo prvič. Nagrado za album leta (Plata) so prejeli Koala voice, skupina MRFY je odnesla zlato piščal za skladbo leta (Prjatučki), novinec leta pa je postal Žan Hauptman. Akademija je nagrado za življenjsko delo podelila Janiju Kovačiču, ki se je za izkazane časti zahvalil, a nagrado prijazno zavrnil. 

V Stolpu Škrlovec v Kranju so že osmič podelili edine slovenske glasbene nagrade zlata piščal, in sicer za najvidnejše ustvarjalne glasbene dosežke v letu 2021. O zmagovalcih v štirih kategorijah so odločale točke strokovne glasbene akademije, ki so ocenjevali več kot 2000 prijavljenih glasbenih del. Zmagovalce v posamičnih kategorijah so na podelitvi naznanili lanskoletni prejemniki zlatih piščali. 

 

Izvajalec leta vnovič skupina Joker Out

Zlate piščali za izvajalca leta so se znova razveselili v priljubljeni shagadelični skupini Joker Out, ki so v preteklem letu poleteli na krilih težko pričakovanega prvega albuma Umazane misli z desetimi uspešnimi skladbami, kot so Gola, Omamljeno telo in Umazane misli.  

 

“Vztrajaš in delaš, v kar verjameš, in če to ljudje začutijo, je to to,” so o svojem hitrem vzponu povedali Joker Out. In recept za polne Križanke? “Ko jih enkrat nafilaš, jih potem skoz nafilaš,” so dobre volje zaključili Joker Out, ki gredo, kot sami pravijo, v prihodnje še na zlato piščal za album leta in za življenjsko delo. 

 

Nagrada za skladbo leta pesmi Prjatučki skupine MRFY

Z zlato piščaljo za skladbo leta se je okitila pesem Prjatučki novomeške indie rock skupine MRFY, pod katero so se podpisali člani zasedbe sami. Skladba, izdana konec lanskega poletja, govori o prijateljstvu in ljubezni, ki nikoli ne ugasne.

“Vsi, ki smo tukaj, že rešujemo svet. Zahvala gre vsem, ki kljub težavam vztrajamo in držimo svet glasbe pokonci,” so povedali MRFY in napovedali še veliko dobre glasbe. V prihodnje pa si v svojem zabavnem slogu želijo predvsem čim več koncertov, dobre energije s strani publike in prijaznih deklet.

 

Album leta postal album Plata zasedbe Koala Voice 

Indie zasedba Koala Voice je domov odnesla zlato piščal za album leta, in sicer za njihov četrti studijski album z naslovom Plata. Album četverice, ki deluje od leta 2010, ponuja trinajst pesmi v treh jezikih, med njimi so pesmi Vukovi, Spagettification in Vertigo.

“Pobeg v studio za štirinajst dni je bil v času korone za nas nujen, verjetno tudi za druge. In to je, kot je videti, blagodejno vplivalo na vse nas. Zmagali smo v kategoriji, v kateri smo si najbolj želeli,” so povedali člani skupine Koala Voice ob prejemu nagrade za album leta. 

 

Zlata piščal za novinca leta Žanu Hauptmanu

Zlato piščal za novinca leta je prejel vsestranski jazz pevec Žan Hauptman skupaj s svojimi glasbenimi prijatelji ustvarja pod imenom Hauptman. Januarja se je predstavil s svojim albumskim prvencem Finished, not perfect, na katerem je petnajst skladb.

“Povsem sem presenečen, srce mi razbija,” je bil prvi odziv vsestranskega Žana Hauptmana. “Konkurenca v obeh kategorijah, v katerih sem bil nominiran, je bila zelo močna, že sami nominaciji sta mi bili v veliko čast. Zmage sem izjemno vesel.”

 

Utemeljitev zavrnitve nagrade za življenjsko delo

Strokovna glasbena akademija je nagrado za življenjsko delo podelila Janiju Kovačiču, glasbeniku, kantavtorju, literatu, profesorju filozofije in političnemu aktivistu, ki je močno zaznamoval ustvarjalnost in kulturno, poetično in revolucionarno krajino v zadnjih petih desetletjih. 

 

Nagrajenec se je akademiji zahvalil za izkazane časti, ker pa je po njegovem šele na polovici svoje umetniške poti, je po razmisleku sklenil, da je taka nagrada preuranjena, ter da so po njegovem mnenju nekateri drugi bolj upravičeni do nagrade.

 

Uredniški odbor je glede na navedeno sklenil, da se denarni del nagrade za življenjsko delo sorazmerno razdeli med nominirance v kategoriji novinec leta, z izjemo nagrajenca v kategoriji. S tem želi Zlata piščal še dodatno doprinesti k spodbujanju slovenske glasbene ustvarjalnosti. 

 

Posebna zahvala

Po dveh letih studijskih podelitev je letošnja Zlata piščal 2022 znova v živo združila nominirane glasbenike, ki so veseli vrnitve na glasbene odre in med svoje poslušalce. Podelitev je podprla Mestna občina Kranj, skupaj s Prešernovim gledališčem Kranj (Stolp Škrlovec) in Zavodom Carnica (Layerjeva hiša). 

 

 

Dobitniki zlatih piščali 2022 za leto 2021:

 

Skladba leta 2021

Prjatučki - MRFY

 

Album leta 2021

Plata - KOALA VOICE

 

Izvajalec leta 2021

JOKER OUT

 

Novinec leta 2021

HAUPTMAN         

 

Nagrada za življenjsko delo 2021*

JANI KOVAČIČ    

 

*Nagrada je bila podeljena. Prejemnik jo je prijazno zavrnil. Utemeljitev je navedena zgoraj.  

 FOTO: Tadej Majhenič

 




Sodišče EU zavrnilo poljsko tožbo glede Direktive o avtorskih pravicah

Datum: 04. 05. 2022

Vir: curia.europa.eu

Sodišče Evropske unije je zavrnilo pritožbo, ki jo je vložila Poljska v zvezi s 17. členom evropske Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Po mnenju Poljske ta člen, ki določa načelo odgovornosti ponudnikov za zakonitost naloženih vsebin, krši svobodo izražanja in obveščanja.

Obvestilo za medije Sodišča Evropske unije:

Ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu morajo nadzirati vsebine, ki jih uporabniki želijo naložiti njihove na platforme, in pred razširjanjem teh vsebin v javnost, spremljati jamstva, potrebna za zagotovitev, da je ta obveznost v skladu s svobodo izražanja in obveščanja.

17. člen Direktive 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju: Direktiva) določa načelo, po katerem so ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu neposredno odgovorni, kadar uporabniki njihovih storitev predmete varstva naložijo nezakonito. Zadevni ponudniki so lahko vseeno te odgovornosti oproščeni. Za to morajo v skladu z določbami tega člena 172 med drugim dejavno nadzorovati vsebine, ki jih naložijo uporabniki, da bi preprečili dajanje na splet predmetov varstva, za katere imetniki pravic ne želijo, da so dostopni pri teh istih storitvah.

Poljska je pri Sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti člena 17 Direktive. Po mnenju tožeče stranke ta člen krši svobodo izražanja in obveščanja, zagotovljeno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Sodišče je tožbo, ki jo je vložila Poljska, zavrnilo.

Sodišče najprej ugotavlja, da morajo ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu, da bi bili upravičeni do oprostitve odgovornosti iz člena 17 Direktive, dejansko opraviti predhodni nadzor vsebin, ki jih uporabniki želijo naložiti na njihove platforme, če so od imetnikov pravic prejeli upoštevne in potrebne informacije v zvezi s tem. Poleg tega so ti ponudniki – odvisno od števila naloženih datotek in vrste zadevnega varovanega predmeta – zavezani uporabiti orodja za samodejno prepoznavanje in filtriranje. Po mnenju Sodišča pa se s takim predhodnim nadzorom in filtriranjem lahko omeji pomembno sredstvo razširjanja vsebin na spletu. V teh okoliščinah se z ureditvijo posebne odgovornosti, ki je bila z Direktivo uvedena za ponudnike storitev deljenja vsebin na spletu, omejuje uresničevanje pravice uporabnikov teh storitev deljenja do svobode izražanja in obveščanja.

Glede, dalje, utemeljitve te omejitve in zlasti njene sorazmernosti glede na legitimni cilj člena 17 Direktive, ki je varstvo pravic intelektualne lastnine, Sodišče poudarja, prvič, da je zakonodajalec Unije, da bi preprečil nevarnost, ki jo zlasti uporaba orodij za samodejno prepoznavanje in filtriranje pomeni za pravico uporabnikov storitev deljenja vsebin na spletu do svobode izražanja in obveščanja, določil jasno in natančno omejitev za ukrepe, ki se lahko sprejmejo ali zahtevajo pri izvajanju obveznosti iz te določbe, s tem da je izrecno izključil ukrepe, s katerimi se filtrira ali onemogoči nalaganje zakonitih vsebin na strežnik.

V tem okviru Sodišče opozarja, da sistem filtriranja, za katerega bi obstajala nevarnost, da ne bi zadostno razlikoval med zakonitimi in nezakonitimi vsebinami, zaradi česar bi se z njegovo uporabo lahko onemogočila priobčitev zakonitih vsebin, ne bi bil v skladu s pravico do svobode izražanja in obveščanja ter se z njim ne bi spoštovalo pravično ravnovesje med to pravico in pravico do intelektualne lastnine.

Drugič, člen 17 Direktive določa, da lahko uporabniki na podlagi nacionalnega prava naložijo vsebine, ki jih ustvarijo na primer za namene parodije ali pastiša, in da jih morajo ponudniki navedenih storitev obvestiti o tem, da lahko uporabljajo dela ali druge predmete varstva v okviru izjem ali omejitev avtorske in sorodnih pravic, določenih v pravu Unije.

Tretjič, v skladu s tem členom 17 se odgovornost ponudnikov teh istih storitev za zagotovitev nerazpoložljivosti nekaterih vsebin uveljavlja le, če jim zadevni imetniki posredujejo upoštevne in potrebne informacije v zvezi s temi vsebinami.

Četrtič, navedeni člen 17 natančno določa, da njegova uporaba ne sme pripeljati do splošne obveznosti nadzora, kar pomeni, da se ponudnikom storitev deljenja vsebin na spletu ne sme naložiti, da preprečijo nalaganje ali dajanje na voljo javnosti vsebin, v zvezi s katerimi bi morali ti ponudniki za ugotovitev njihove nezakonitosti opraviti neodvisno presojo vsebine glede na informacije, ki so jih posredovali imetniki pravic, ter glede na morebitne izjeme in omejitve avtorske pravice.

Petič, s tem istim členom je uvedenih več procesnih jamstev, s katerimi se varuje pravica uporabnikov teh storitev do svobode izražanja in obveščanja, če bi ponudniki navedenih storitev vseeno po pomoti ali neutemeljeno onemogočili dostop do zakonitih vsebin.

Sodišče na podlagi tega sklene, da je zakonodajalec Unije za obveznost ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu, da nad vsebinami, ki jih želijo uporabniki naložiti na njihove platforme, pred razširjanjem teh vsebin v javnost opravijo nadzor, ki izhaja iz ureditve posebne odgovornosti, uvedene z Direktivo, določil primerna jamstva za zagotovitev spoštovanja pravice uporabnikov teh storitev do svobode izražanja in obveščanja ter pravično ravnovesje med to pravico in pravico intelektualne lastnine. Države članice morajo pri prenosu člena 17 Direktive v svojo nacionalno zakonodajo vseeno paziti, da se oprejo na razlago te določbe, ki omogoča zagotoviti pravično ravnovesje med različnimi temeljnimi pravicami, varovanimi z Listino.


 




Pravila o prijavi fonogramov in o reševanju dvojnih prijav

Datum: 11. 04. 2022

Pravilna prijava dela, pri katerem sodelujete kot imetnik pravic, je pomembna tako za vas kot vašo kolektivno organizacijo, IPF. Le na ta način bodo lahko nadomestila pravilno dodeljena in bodo prišla v prave roke.

Če ste se v IPF že prijavili, lahko prijave fonogramov oddate in urejate preko portala ADMISS, kjer najdete tudi vse potrebne informacije.

Vabimo vas, da si preberete dokument Pravila o prijavi fonogramov (tukaj), ter tudi Pravila o reševanju dvojnih prijav (tukaj).

Seveda smo vam za vse informacije še vedno na voljo na telefonski številki: 01 527 29 32.




Znani so nominiranci za nagrade zlata piščal 2022

Datum: 31. 03. 2022

Med skoraj 2000 predlogi je strokovna akademija izbrala glasbenike in glasbena dela, ki so v preteklem ustvarjalnem letu najbolj izstopali. Ti ostajajo v igri za osvojitev nagrad zlata piščal.

Strokovna akademija, sestavljena iz različnih strokovnjakov s področja glasbenega ustvarjanja in kreativne industrije, je izbrala nominirance v petih kategorijah, in sicer za skladbo leta, izvajalca leta, album leta in novinca leta, podeljena pa bo tudi nagrada za življenjsko delo.

Kandidati za nominirance so bili izbrani z javnim pozivom ustvarjalcem in založbam, ki so prijavili skoraj 2000 glasbenih del, nastalih v letu 2021.

O zmagovalcih bo odločala strokovna akademija, in sicer na podlagi ustaljenega sistema glasovanja v dveh krogih. V prvem krogu člani akademije s točkovanjem oblikujejo nabor petih nominirancev v posamezni kategoriji, v primeru enakega števila točk je lahko nominirancev tudi več. Prav v teh dneh poteka drugi krog glasovanja, ki bo določil zmagovalce v posameznih kategorijah.

Dobitniki glasbenih nagrad zlata piščal 2022 bodo razglašeni v četrtek, 12. maja, na podelitvi nagrad, ki bo letos po dveh koronskih spletnih podelitvah znova v živo.

Nominiranci za glasbene nagrade zlata piščal 2022 so:

Skladba leta
A sem ti povedal – Joker Out
Bits – Dan D

Prjatučki – MRFY
Še je dobro – Gušti
Umazane misli – Joker Out
Vukovi – Koala Voice
Zaljubila – MRFY

Izvajalec leta
Alo!Stari
Hamo & Tribute2Love
Joker Out
Koala Voice
MI2
MRFY

Album leta
Akustika – Big Foot Mama
Črno na belem – MI2
Finished, not perfect – Hauptman
Pa kaj te s tao je – ALO!STARI
Plata – Koala Voice
Umazane misli – Joker Out

Novinec leta
Hauptman
Jet Black Diamonds
Leopold I.
Luma
SBO

Življenjsko delo
Nagrajenec za nagrado življenjsko delo bo razkrit na podelitvi.

Foto: Tadej Majhenič




Iz letnega poročila IFPI za leto 2021

Datum: 28. 03. 2022

 

Po podatkih svetovnega združenja IFPI so se prihodki od posnete glasbe v svetovnem merilu povečali za 18,5 %, na 25,9 milijarde dolarjev (letno poročilo Global Music Report 2022).

V primerjavi s 7,4-odstotno rastjo v letu 2020, ko je pandemija Covid-19 prvič (in najhuje) vplivala na te prihodke. Leto 2021 je bilo sedmo zaporedno leto rasti prihodkov založb in najvišja letna skupna vrednost, odkar IFPI beleži te podatke.

Ni potrebno posebej razlagati, kaj še naprej poganja to rast: prihodki od pretočnega predvajanja posnete glasbe so se leta 2021 povečali za 24,3 % na 16,9 milijarde dolarjev in tako zdaj predstavljajo slabi dve tretjini skupnih prihodkov – 65 %. Govorimo samo o posneti glasbi, saj podatki IFPI ne vključujejo glasbenega publishinga ali prihodkov od živih nastopov.

Po podatkih IFPI je bilo konec leta 2021 523 milijonov uporabnikov plačljivih naročnin na streaming, v primerjavi s 443 milijoni leto prej. To je nekaj več kot 18-odstotna rast in 80 milijonov novih uporabnikov v enem letu.

Prihodki od pretakanja plačljivih naročnin so se leta 2021 povečali za 21,9 % na 12,3 milijarde dolarjev, kar predstavlja 47,5 % skupnega zneska.

To je samo po sebi veliko, saj je bilo pretočno predvajanje, podprto z oglasi (ad-supported streaming), leta 2020 glede na lansko poročilo Global Music Report, 2,1 milijarde dolarjev. To je 119-odstotna rast na letni ravni za del pretočnega gospodarstva, ki mu imetniki pravic pogosto niso zaupali.

Tudi prihodki prodaje fizičnih nosilcev zvoka so se po dolgem in na videz neizprosnem upadu v letu 2021 povrnili. Povečali so se za 16,1 %. Covid leta 2020 je seveda ključnega pomena.

Poročilo IFPI je tudi geografsko razčlenilo prihodke. Severna Amerika je zabeležila 22-odstotno rast, Evropa 15,4 % in Azija 16,1 %. Medtem je prodaja v Latinski Ameriki zrasla za 31,2 %, v Avstraliji pa za 4,1 %.

To je prvo leto, ko je IFPI razdelil prihodkovne številke na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki (MENA) ter podsaharski Afriki. MENA je bila najhitreje rastoča regija s 35-odstotno rastjo, pri čemer je pretakanje predstavljalo 95,3 % tamkajšnjih prihodkov. Medtem je podsaharska Afrika zabeležila 9,6-odstotno rast.

Pred objavo letnega poročila je IFPI organiziral dogodek v Londonu (simultano predvajanje na Zoomu za novinarje), na katerem so razpravljali o številkah poročila in ključnih trendih.