Datum: 17. 11. 2017

Časnik Finance je razglasil zmagovalce natečaja Najboljše letno poročilo 2016. V IPF smo ponosni, da smo že drugo leto zapored in skupno tretjič prejeli nagrado za najboljše poročilo v kategoriji »druge organizacije«. Tako smo se ponovno znašli v družbi uglednih slovenskih podjetij, kot so Zavarovalnica Triglav, Elektro Celje in Borzen, ki so bila nagrajena v svojih kategorijah. Priprava letnega poročila za leto 2016 je bila še poseben izziv, saj je moralo biti usklajeno z novim Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP).

Na tekmovanju Najboljše letno poročilo so prijavljene razdelili v štiri glavne kategorije glede na pravno obliko, vsako ocenjeno letno poročilo pa je lahko doseglo največ tisoč točk. Kategorije so bile velike družbe kot subjekti javnega interesa (zmagovalec Zavarovalnica Triglav), velike družbe, ki po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) niso subjekti javnega interesa (zmagovalec je Elektro Celje), srednje in majhne družbe po ZGD (zmagovalec je Borzen) in druge organizacije, ki niso ustanovljene po ZGD (zmagovalec je IPF).

Zmaga za IPF

IPF je nagrado za najboljše letno poročilo prejel drugo leto zapored in skupno tretjič. Direktor IPF Viljem Marjan Hribar je o nastajanju poročila povedal: »Letno poročilo kolektivnih organizacij mora biti v prvi vrsti usklajeno z novim Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP), ki kot krovni zakon določa naše delovanje. V letnem poročilu za 2016 smo upoštevali vse zahtevane smernice, ki se z novim zakonom ločujejo od tistih, ki veljajo za gospodarske družbe. V letnem poročilu niso samo gole informacije o našem delu, ampak širša slika o dogajanju na področju zaščite sorodnih pravic in njihovega kolektivnega upravljanja. Osnova letnega poročila so sicer različni besedilni in številčni deli, ki jih v izbranih poglavjih nadgrajujejo infografike in grafi. Lahko rečemo, da poročilo teče na tej, grafični ravni povsem enakovredno »klasičnemu« delu letnega poročila oziroma ga vsebinsko nadgrajuje. Tako tudi v tem dokumentu vpeljujemo zaveze o preglednosti in transparentnosti našega delovanja.«

Kako in kaj so ocenjevali?

V strokovni komisiji so bili Maruša Hauptman, Kristijan Hvala, Simona Korošec Lavrič, Klavdija Vidic in Tatjana Horvat. Horvatova je ocenjevala uvodni del in trajnostni razvoj, Hauptmanova analize poslovanja, gibanja in načrte, Hvala je ocenjeval tveganja in korporativno upravljanje, Korošec Lavričeva računovodsko poročilo, Vidičeva pa je ocenjevala komunikacijski vidik. Nagrade so bile podeljene po izboru komisije po kriteriju največjega števila točk v izbranih kategorijah. Tudi letos je veljalo pravilo, da letnega poročila, s katerim je član kakorkoli povezan, ne ocenjuje oziroma ga ocenjuje nekdo drug. Ocenjevali so glavna področja v vsebini letnega poročila, in sicer tako po zakonodaji obvezna razkritja kot prostovoljna razkritja, in njegov komunikacijski vidik.

Letno poročilo IPF je na ogled tukaj.

Datum: 27. 09. 2017

IPF je s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) podpisal novi sporazum, ki ureja določitev višine nadomestil za javno priobčitev komercialnih fonogramov v okviru študentskih prireditev, organiziranih s strani organizacij in drugih interesnih oblik povezovanja študentov, združenih v ŠOS. Gre za že tretji tovrstni sporazum, ki ga je IPF sklenil s krovnimi organizacijami v Sloveniji.

Skupni sporazum, ki ga je IPF podpisal s ŠOS, določa nižji obračun nadomestila za uporabo fonogramov na študentskih prireditvah, kjer je posneta glasba ključni sestavni del programa oziroma se uporablja kot del prireditve. Nov obračun nadomestil bo zajemal prireditve, ki so organizirane izključno ali prvenstveno zaradi javnega priobčevanja fonogramov, nastopi, kjer izvajalci nastopajo na posneto glasbo, plesni nastopi, revije, gledališki nastopi, predstave ter druge podobne prireditve, na katerih je uporaba fonogramov ključnega pomena za njihovo izvedbo.

Zaključek enoletnih prizadevanj
IPF si skozi leta intenzivno prizadeva za sklenitev sporazumov s krovnimi organizacijami, ki združujejo različna društva. Tako smo v letu 2016 z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Zvezo kulturnih društev in Zvezo društev upokojencev Slovenije sklenili novi skupni sporazum, ki zajema obračun nadomestila za prireditve v organizaciji ljubiteljskih kulturnih društev. Prav tako so se že lani začela pogajanja s Študentsko organizacijo Slovenije, v katera sta obe strani vložili veliko napora, da je prišlo do uskladitve vseh pričakovanj. Nov sporazum bo to stanje zagotovo izboljšal.