Datum: 22. 01. 2025

Pridružite se nam na posebnem srečanju, na katerem bomo pogledali v preteklost, ovrednotili doseženo in odprli prostor za razmislek o prihodnosti glasbenih pravic, kreativnosti in novih tehnologij.

Dogodek bo združil konferenčni del z zanimivimi razpravami o aktualnih temah in praznovanje 25 let IPF – zgodbo, ki je zrasla iz zaupanja, vztrajnosti in sodelovanja.

Vir: zsss.si

Sindikat kulture in narave Slovenije – Glosa je v drugi polovici lanskega decembra organiziral in gostil 19. srečanje Mednarodne zveze glasbenikov (FIM), katere dejaven del je že dolga leta.

Na sliki: predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar in predsednik FIM John Smith 

Kaj je FIM?

FIM je organizacija, ki zastopa interese glasbenikov po vsem svetu, ustanovljena je bila leta 1948 in združuje sindikate glasbenikov ter podobne organizacije iz približno 60 držav. Med glavnimi cilji organizacije je zaščita in spodbujanje ekonomskih, socialnih in umetniških interesov glasbenikov, spodbujanje in krepitev mednarodnega sodelovanja, promocija zakonodajnih in drugih pobud v interesu glasbenikov ter sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot so Unesco, Mednarodna organizacija dela (ILO) in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) in organizacijami, ki upravljajo pravice izvajalcev.

FIM tudi aktivno sodeluje pri zagovorništvu za boljše zakonodajne in politične okvire, ki bi izboljšali status umetnikov, nudi podporo kolektivnemu upravljanju pravic, organizira pa tudi izobraževanja in usposabljanja (delavnice in seminarje) za glasbenike, da bi izboljšali njihove veščine in znanje o pravicah ter delovnih pogojih.

O čem je tekla beseda

Pester program, katerega glavni organizator je bil slovenski umetnik in Glosin sindikalist mag. Andrej Sraka (predsednik Sindikata Glosa SNG Opera in balet Ljubljana ter predsednik Glose SKG – Sindikalne konference glasbenikov), se je začel seveda z glasbo. Prispeval jo je Pihalni kvintet SNG Opera in balet Ljubljana, katerega del je tudi Sraka. Uvodni del se je nadaljeval z nagovori državnega sekretarja na Ministrstvu RS za kulturo mag. Marka Rusjana, Mitje Šuštarja, predsednika Sindikata Glosa, ter Johna F. Smitha, predsednika Mednarodne zveze glasbenikov (FIM).

Na sliki direktor IPF, k.o. Viljem Marjan Hribar

Prenos in izvrševanje Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu

Osrednja tema srečanja sta bila prenos in izvrševanje Direktive 2019/790 (Direktiva o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu). Direktor IPF, k.o., Viljem Marjan Hribar, je v prezentaciji predstavil prenos omenjene direktive v slovenski pravni red in izpostavil bistvene elemente za izvajalce, kot so izenačitev položaja izvajalcev na videogramih z izvajalci na fonogramih (implementacija Pekinške pogodbe), implementacija 18. člena direktive (pravica do primernega in sorazmernega nadomestila) ter obvezno kolektivno upravljanje pravic igralcev ter izvajalcev v primeru uporabe na spletnih platformah ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu.

Izzivi in priložnosti glasbenega sektorja

Teme v nadaljevanju dvodnevnega srečanja so bile raznolike in so segale od izzivov in dobrih praks kolektivnih pogajanj, nacionalnih politik financiranja do nekaterih posledic brexita za mobilnosti med Združenim kraljestvom in EU (nošenje instrumentov na letalih in vlakih). Dotaknili pa so se tudi vpliva umetne inteligence na glasbeni sektor oziroma ublažitve njenih negativnih vplivov z mehanizmi nadomestil.

Celoten članek lahko preberete tukaj.

Datum: 25. 11. 2005

Predsednik skupščine izvajalcev Zavoda IPF g. Matjaž Kosi, je sklical izredno sejo skupščine izvajalcev, ki bo v sredo 07.12.2005 ob 18.00 uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8, v Ljubljani.

Posebej v tem burnem času, ko se Zavod IPF sooča s številnimi nerešenimi vprašanji, je izjemno pomembno, da se imetniki pravic glasbeni izvajalci zavedajo, da lahko vplivajo na delovanje Zavoda ter uveljavljanje in upravljanje svojih pravic, kot tudi pri oblikovanju odnosov med ustvarjalci in uporabniki glasbe. Sedanji in bodoči člani Zavoda svoja mnenja lahko izražajo na sejah skupščin in na ta način pripomorejo k uspešnemu uveljavljanju svojih pravic.

Prva obsežna kampanja za uveljavljanje pravic glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, ki se je začela v mesecu oktobru 2005, je povzročila precejšno vznemirjenje pri uporabnikih glasbe v različnih gospodarskih sektorjih. Iz telefonskih reakcij uporabnikov na prejete dopise Zavoda IPF in iz časopisnih člankov je razvidno, da je slovenska javnost še vedno premalo seznanjena tako s pomenom pravic glasbenih izvajalcev kot tudi z delovanjem Zavoda IPF. Kritika, ki je doletela Zavod IPF v javnosti zato ni povsem nepričakovana, ni pa utemeljena.

Najbolj glasna nasprotnika Zavoda IPF sta Združenje gostincev pri Gospodarski Zbornici in Sekcija gostinstva pri Obrtni Zbornici, ki Zavod IPF obtožujeta samovoljnega določanja tarif za javno priobčitev fonogramov in zavlačevanje pogajanja. V besedah predstavnika OOZ - Maribora, slovenski gostinci in drugi podjetniki glede avtorskih pravic znatno bolj obremenjeni kot njihovi kolegi v Avstriji. Tudi Ministrstvo za gospodarstvo se je pridružilo razpravi s predlogom dodatnega 163a člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki določa, da 'kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov lahko zahteva, da arbiter posameznik ali tričlanski arbitražni senat odloči o vsebini skupnega sporazuma iz 156. člena tega zakona, če po šestih mesecih od začetka pogajanj ni sklenjen skupni sporazum.'

Dodatni 163a ZASP člen naj bi zagotavljal hiter in učinkovit postopek pogajanj kolektivnih organizacij reprezentativnih združenj uporabnikov o pogojih uporabe zaščitenih del in višini nadomestil za javno uporabo teh del, vendar je po oceni pravne službe Zavoda IPF ta člen v predlagani obliki v celoti nesprejemljiv za imetnike pravic, saj je škodljiv in posega v že pridobljene pravice. Sporno je, da gre za obvezno arbitražo, ki odloča tudi brez sodelovanja ene od strank, njena odločitev pa je dokončna. To ni samo v nasprotju z načeli arbitražnega prava, kajti bistvo arbitraže je v tem, da je za njeno pristojnost potrebno soglasje strank, temveč tudi ukine pravico do sodnega varstva, ki jo zagotavlja 23. člen Ustave Republike Slovenije, posega pa tudi v 60. člen Ustave, ki zagotavlja varovanje pravic iz ustvarjalnosti. Iz vidika Zavoda IPF je predlagano določilo skrajno nepravično in neugodno za glasbene izvajalce v Sloveniji. Nujno je potrebno doseči, da se sporno določilo črta iz predloga sprememb, sicer bo v nadaljevanju verjetno potrebno sporno zakonsko določilo predložiti v ustavno presojo.

Glasbene izvajalce, člane in bodoče člane Zavoda IPF, pozivamo, da se udeležijo izredne seje skupščine in povejo svoje mnenje o predlaganem določilu ter aktualnih temah, v sredo 07.12.2005 ob 18.00 uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8, v Ljubljani.