2018




Odprti so trije javni razpisi za sofinanciranje projektov ljubiteljske kulture za leto 2019

Datum: 17. 01. 2019

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je te dni objavil tri javne razpise za sofinanciranje kulturnih projektov po izboru strokovno programskih komisij JSKD:

 

  • Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (PR 2019), okvirna vrednost razpisa PR 2019 znaša 337.960,00 evrov.
  • Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS (Etn 2019), okvirna vrednost razpisa Etn 2019 znaša 160.000,00 evrov.
  • Javni dvoletni razpis za izbor kulturnih projektov vrhunskih skupin na področju zborovske in folklorne ljubiteljske kulturne dejavnosti (VPR-2019/2020), okvirna vrednost razpisa VPR-2019/2020 znaša 50.000,00 evrov.

 

JSKD izvaja javne razpise za sofinanciranje kulturnih projektov in programov za kulturna društva, zveze kulturnih društev ter tudi za zasebne zavode in druge nevladne organizacije s statusom pravne osebe zasebnega prava ter ustvarjalce z veljavnim statusom samozaposlenih v kulturi. Sredstva so namenjena sofinanciranju projektov, ki so izvedeni kot prireditve (koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javno dostopne kulturne dejavnosti), izobraževanja in strokovna usposabljanja ali založniški, AV projekti ter programom, torej rednemu, sistematičnemu in kontinuiranemu delovanju ljubiteljskih kulturnih društev, ki se manifestira kot izobraževalno in ustvarjalno delo.

Besedila vseh razpisov vključno s pogoji in kriteriji so objavljena na spletni strani www.jskd.si z dnevom odprtja razpisov.

 




Kakšno je bilo glasbeno in poslovno leto 2018?

Datum: 21. 12. 2018

Do konca leta je le še nekaj dni, namenjenih bolj ali manj praznikom, ki jih običajno preživljamo v družinskem krogu. Zato že lahko potegnemo črto in naredimo bilanco nekaterih najpomembnejših dogodkov, ne le čisto odrsko glasbenih, temveč tudi tistih, ki so del glasbenega posla nasploh.

* * * * *

V Ljubljani se je v začetku februarja zgodil že 4. festival in konferenca MENT. Na 12 prizoriščih se je predstavilo 70 glasbenih izvajalcev iz vse Evrope, konference o glasbeni industriji in kreativnosti pa se je udeležilo več kot 400 tujih in slovenskih glasbenih ustvarjalcev. V okviru festivala je nastopil letos že 20 let delujoči slovenski bend Elvis Jackson, med govorci na konferenci pa je izstopal svetovno znani glasbeni založnik Seymour Stein.

* * * * *

Medtem je IPF, k.o. pričel oz. nadaljeval v več pogajanji za sklenitev novih skupnih sporazumov.

Želja IPF, k.o. je, da bi intelektualno lastnino spoštovalo čim več uporabnikov varovanih del, ki posneto glasbo javno predvajajo. Prav zato širi in utrjuje sodelovanje s krovnimi nacionalnimi organizacijami, ki imajo razpršeno mrežo svojih članov. Po podpisanem sporazumu s Študentsko organizacijo Slovenije, so podobnega v letošnjem letu sklenili z Zavodom Mladinska Mreža MaMa.

* * * * *

V finale izbora EMA 2018, 24. februarja, je bilo uvrščenih 8 izvajalcev, zmagala in nato Slovenijo zastopala na festivalu Eurosong, pa je Lea Sirk s skladbo 'Hvala, ne!'.

Foto: Miro Majcen

* * * * *

New Swing Quartet in Oto Pestner so zlatih 50 let na odru s posebnima koncertoma 29. in 30. maja proslavili v preddverju Plečnikovih Križank. Le-te zavzemajo posebno mesto v zgodovini zasedbe New Swing Quartet, prav tako imajo posebno mesto v glasbeni karieri Ota Pestnerja.

* * * * *

IPF, k.o. vsako leto po prejemu in obdelavi sporedov uporabljenih del s strani radijskih programov pripravi analizo predvajane glasbe in trendov. Lestvica največkrat predvajanih skladb na radijskih programih je že osem let stalnica spremljanja trendov v predvajanju glasbe na slovenskih radijskih programih in leto 2017 je prineslo večjo pestrost kot leto 2016. Največkrat predvajana skladba v letu 2017 na slovenskih radijskih programih je bila 'Shape of You' Eda Sheerana. Največkrat predvajana slovenska skladbapa 'Heart of Gold' in BQL.

Trendi kažejo, da slovenski radijski programi predvajajo več novejše glasbe, žal pa se je delež slovenske glasbe v radijskih programih zmanjšal kar za 10%, kar nikakor ni dobro. Med 100 največkrat predvajanimi skladbami je bilo 19 slovenskih, kar je manj kot v letu 2016, ko jih je bilo 27.

* * * * *

V Ljubljani so četrto leto zapored podelili glasbene nagrade Zlata piščal. Društvo Zlata piščal je s pomočjo akademije, ki je ocenjevala bero leta 2017, podelilo pet nagrad, in sicer: skladba leta 2017 je postala Valovi – Gašper ft. Zala Kralj, izvajalec leta 2017 so Koala Voice, album leta 2017 je Magenta, glasbenice Raiven, novinci leta 2017 so MRFY, Zlato piščal za življenjsko delo pa si je po glasovanju akademije prislužil Iztok Mlakar.

* * * * *

V letu 2017 je IPF, k.o. zabeležil 15 % rast prihodkov, ki se bo v prihodnosti še krepila, tudi na podlagi zaključenih pogajanj in podpisanega novega sporazuma s kabelskimi in IPTV operaterji za kabelsko retransmisijo radijskih in televizijskih programov. V šestih letih bodo nadomestila s tega naslova povečana za 6-krat, s čimer se bodo povečala tudi nadomestila za imetnike pravic.

* * * * *

Tolmin je bil tudi letos festivalsko poletno središče Slovenije, s številnimi tujimi in domačimi nastopajočimi, konec junija se je dogajal festival Gora Rocka, ki je v dvanajstih letih prerasel v izjemno zgodbo, ki dokazuje, da prostovoljstvo in dobrodelnost povezujeta ljudi.

* * * * *

V Kaliforniji so na 63. kongresu Mednarodnega združenja festivalov in prireditev IFEA podelili nagrade Pinnacle za dogodke, ki so izmed prispelih prijav iz celega sveta najbolj izstopali na področju promocije in ustvarjalnosti v festivalski industriji. Festivalu Lent 2018 so podelili dve zlati in dve srebrni nagradi.

* * * * *

Na 42. festivalu Slovenska popevka smo slišali 13 tekmovalnih skladb, zmage pa se je razveselil Alex Volasko s skladbo 'Če pomlad nikoli več ne pride'.

* * * * *

V ljubljanskih Stožicah smo bili oktobra in novembra priča dvema velikima dogodkoma slovenskih glasbenikov. Prvi je bil Jan Plestenjak s prijatelji, koncert, s katerim je priljubljeni pevec proslavil 25 let svoje glasbene kariere, pa je bil spektakel.

* * * * *

Novembra se je po petih letih v Stožice vrnila skupina Perpetuum Jazzile. Na tokratnem koncertu so se prvič v svoji zgodovini osredotočili izključno na glasbo slovenskih ustvarjalcev in izvajalcev ter navdušili s šovom 'Le slovensko'.

Foto: Sašo Huzjak

* * * * *

Zdi se, da se radijska oddaja Izštekani stara kot vino in z vsakim letom pridobiva več poslušalcev, ki so ob njeni 25. obletnici dobesedno razgrabili vstopnice, ne zgolj za enega, temveč kar za dva jubilejna koncerta v kinu Šiška.

* * * * *

Za leto 2018 bi vsekakor lahko rekli, da je, kar zadeva glasbeni posel, imel svojo rdečo nit. Poimenujemo jo lahko Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu oz. Copyright direktiva.

Ljudje še nikoli v preteklosti nismo uživali v glasbi do take mere, kot to počnemo dandanes, ko je glasba vseh časov na dosegu naših prstov. 5. julija je Evropski parlament glasoval o bistvenih določilih nove zakonodaje. Ob tem smo bili priča masivni kampanji dezinformiranja s strani spletnih velikanov, kot je Google, ki že leta vpliva na akademske kroge, zdaj pa so ga zasačili še pri manipuliranju novinarjev.

Glavni izziv, ki ga ureja nova evropska direktiva, je torej t. i. value gap. Direktiva bi dokončno uredila to področje in popravila nesorazmerno nizke zneske, ki jih prejemajo glasbeniki za uporabo glasbe na spletnih platformah.

Predlog 13. člena nove direktive, ki sproža največ polemik, določa, da "naj ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo in dajejo na voljo javnosti varovana dela, ki so jih naložili njihovi uporabniki, poskrbijo za učinkovite sporazume z imetniki pravic za uporabo njihovih del", sicer pa naj tovrstna dela odstranijo s svojih platform, pri čemer ostajajo te storitve še vedno brezplačne za njihove odjemalce. 13. člen in celotno direktivo so podprla tudi vsa slovenska združenja, ki zastopajo kreativno industrijo. Napore glasbenikov za sprejetje nove direktive so podprla tudi domala vsa evropska združenja kreativne industrije in ugledni strokovnjaki z glasbenega področja.

Prvi predlog je bil, predvsem zaradi agresivnega nasprotovanja določenih civilnih gibanj, internetnih gigantov in nekaterih političnih struj, zavrnjen.

Združeni slovenski ustvarjalci so konec avgusta pripravili okroglo mizo Slovenske tiskovne agencije (STA), kjer so javnosti in slovenskim evropskim poslancem predstavili prednosti direktive. Prav tako je bilo slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu poslano odprto pismo, zakaj je podpora nujno potrebna. Med drugim je v njem tudi informacija: šele po izpostavitvi dejanskih števil lahko predstavimo resnost problematike. Po pridobljenih podatkih naša trenutno ena najbolj aktualnih glasbenih skupin Siddharta za 4.000.000 ogledov na YouTube prejme v Republiki Sloveniji skupno nadomestilo (bruto znesek, ki si ga nato še delijo skupina in glasbena založba) v višini 4 EUR na leto.

Ponovna obravnava je sledila 12. septembra, kjer pa so Evropski poslanci Copyright direktivo sprejeli in tako odprli pot pogajanjem o končnem besedilu.

»Kampanja YouTube« se tako nadaljuje …

* * * * *

Po dveh zaporednih zmagah je IPF ponovno prejel nagrado v tekmovanju za najboljše letno poročilo. Organizator natečaja je časnik Finance, v družbi najbolj uglednih slovenskih podjetij pa se je IPF znašel že četrtič.

* * * * *

AKOS je letos oktobra objavil Predlog splošnega akta o spremembah in dopolnitvah Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov. Predlog je po mnenju večine iz stroke nezakonit. S takšnim načinom nadzora, kot ga predlaga sprememba, se namreč spreminja obveznost zagotavljanja zakonsko določenega deleža slovenske glasbe, ki se je po podatkih za zadnje leto že zmanjšal. Si res želimo v tem še dlje?

* * * * *

Tik pred koncem leta lahko zapišemo še en uspešno zaključen projekt. Gre za sklenjen nov skupni sporazum med IPF k.o. in Trgovinsko zbornico Slovenije, s katerim smo utrdili partnerski odnos. Sporazum odpravlja določene pravne negotovosti uporabnikov pri uporabi varovanih del iz repertoarja IPF, k.o., kolektivni organizaciji in posledično imetnikom pravic pa poleg urejenih odnosov prinaša predvidljive in stabilne prihodke.

* * * * *

Radi to počnemo. Pogledamo nazaj in potegnemo črto. Če je pod njo veliko pozitivnega, smo še toliko bolj zadovoljni. Če ne, se trudimo naprej.

Naj vam nikoli ne bo žal časa, ki ga namenjate za vse, kar je dobrega. In naj meje v tem ne obstajajo. Vsak dan naj bo radosten in pogumen, ustvarjalen in lep, jutri pa še lepši.

Vesel in doživet božič ter srečno v 2019 vam želi kolektiv IPF!




Odziv na kampanjo YouTube: IZJAVA ZA JAVNOST

Datum: 18. 12. 2018

Objavljamo izjavo za javnost, ki se ji pridružuje tudi Združenje fonogramske industrije Slovenije, še posebej kot odziv na kampanjo YouTube.

Z zavedanjem, kako nujno potrebna je vzpostavitev evropske regulacije na področju, ki ga ureja Copyright direktiva, smo pozdravili septembrsko odločitev evropskih poslancev, s katero so z veliko večino podprli dopolnjeni predlog.

Glavnina ustvarjenega prihodka za glasbene ustvarjalce se je, povsem pričakovano in logično,  preselila na internet, kjer pa nelojalna konkurenca, kot npr. YouTube, že uničuje in bo brez ustrezne regulative tudi v prihodnje uničevala vse namenske ponudnike varovanih vsebin, na katerih bi lahko ustvarjalci sami postavljali pogoje prodaje in se kot vse druge dejavnosti enakovredno postavili na trg.

Stanje brez ustrezne regulacije bo v Evropi pripeljalo do uničenja namenskih platform, ki legalno proti plačilu ponujajo varovane vsebine.

Z dejanskimi številkami lahko pokažemo na resnost problematike: po pridobljenih podatkih naša trenutno ena najbolj aktualnih glasbenih skupin Siddharta za 4.000.000 ogledov na YouTube prejme v Republiki Sloveniji skupno nadomestilo (bruto znesek, ki si ga nato še delita skupina in glasbena založba) v višini 4 EUR na leto.

 

 

YouTube kampanja proti Členu 13 Direktive o avtorskih pravicah kaže na pomanjkanje spoštovanja demokratičnega postopka EU pri pripravi zakonodaje.

O reviziji direktive se razpravlja že več kot štiri leta in vse tri glavne inštitucije Evropske unije so se že opredelile.  Komisija, Svet in Parlament so vsi že dosegli enak zaključek, da obstaja ‘value gap’, vrednostna vrzel, oklicana tudi kot prenos vrednosti, kjer ponudniki upload storitev ustvarjajo velike zneske z vsebino, ki so jo ustvarjalci kot uporabniki sami naložili, a kot imetniki pravic za to ne dobijo poštenega plačila.

Rezultat vsega je resno popačen evropski digitalni trg, ki škodi imetnikom pravic, drugim digitalnim storitvam in državljanom nasploh.

Če želimo popraviti to situacijo, morajo platforme, kot je YouTube, prevzeti odgovornost za vsebine, ki jih uporabljajo in na njih služijo, tako, da pošteno plačajo ustvarjalce in imetnike pravic.

YouTube neprestano namiguje na "nenamerne posledice", če bo direktiva sprejeta in grozi, da bodo blokirali vsebine, namesto da bi pokazali pripravljenost za spoštovanje zakonov in pravično plačilo.

Dejansko pa bo direktiva prinesla pravičnost. Pravičnost za vse platforme, z ustvarjanjem enakih pogojev, kjer vsi igrajo po enakih pravilih in pravičnost za imetnike pravic, ki bodo ustrezno ovrednoteni za svojo ustvarjalno vsebino.

V našem interesu je povečati spletno ustvarjalnost, ne pa jo omejevati.

Čeprav pojasnila, ki so jih predlagale institucije EU, morda niso všeč YouTube, bodo prispevala k trajnostni in uravnoteženi rasti evropskih digitalnih trgov, v končni fazi v korist vseh zainteresiranih strani v digitalni vrednostni verigi, vključno z državljani. Več tisoč mednarodnih umetnikov, avtorjev, proizvajalcev fonogramov, založnikov, menedžerjev, skladateljev je EU pozvalo, naj poišče rešitev za omenjeno vrednostno vrzel.

Na YouTube kampanjo je treba pogledati realno: gre za poskus ukinitve demokratičnega zakonodajnega postopka EU.

 

 

Kampanja YouTube pa postaja še bolj umazana: otroke so pozvali, naj v boj proti Členu 13 pošljejo svoje starše!

Novinarski članek Andrewja Orlovskega obravnava trenutno taktiko YouTube, s katero se usmerjajo na otroke z napačnimi podatki o Členu 13.

V uvodu: Člani Evropskega parlamenta so obsodili vlogo Googla pri vzpodbujanju mlajših oz. otrok, da svoje starše pošiljajo proti Evropski direktivi, zaradi katere se korporacije bojijo za svoj zaslužek.

Najnovejša kampanja YouTube se je usmerila na mlajše uporabnike YouTube kanala, nekatere z velikim številom sledilcev, naj verjamejo, da video stran prihodnje leto ne bo več obstajala. V stilu pojavnega okna Wikipedije se članek o posledicah Člena 13 pojavi vsakič, ko uporabnik prvič ta dan odpre stran.

Odziv mnogih je bil: 'Ne zavajajte otrok in njihovih staršev!' in pozivajo YouTube, naj ne ustvarja občutka 'histerije'.

 




Sklenjen nov sporazum s Trgovinsko zbornico Slovenije!

Datum: 14. 12. 2018

Malo pred iztekom enega leta, odkar so se začela pogajanja med IPF, k.o. in Trgovinsko zbornico Slovenije (prvo vabilo za sklenitev skupnega sporazuma je bilo namreč na strani IPF in AJPES objavljeno 4. januarja letos), so se ta te dni uspešno zaključila.

Naj spomnimo: 2016 je bil sprejet Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP), ki je prinesel določene spremembe tudi na področju oblikovanja tarif in pogojev za uporabo varovanih del, še zlasti pa so spremembe vplivale na kriterij primerljivosti postavljene tarife s tarifami istovrstnih kolektivnih organizacij na istovrstnih delih za istovrstno uporabo v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah. V skladu s tem določilom je IPF začel s prenovo oz. osvežitvijo tarif praktično za vse vrste uporabe varovanih del.

Prvi uspešno zaključen projekt sklenitve novega sporazuma za področje tako imenovanih 'malih uporabnikov' je prav Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja IPF k.o. za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk, sklenjen s Trgovinsko zbornico Slovenije (Uradni list RS, št. 81/2018 z dne 14.12.2018).

V sklenjenem sporazumu je tarifa določena tako, da se do tarife v letu 2023 pride postopoma v prehodnem obdobju. Določen je nov način oblikovanja popustov, ki uporabnikom prinaša 10 % popust na vnaprejšnje letno plačilo, 5 % popust v primeru ureditve razmerja z IPF s sklenitvijo pogodbe, ter popust v višini 2 %, 4 % ali 6 % glede na število poslovnih enot uporabnika.

 

Vsi poslovni subjekti, ki v poslovnem prostoru, kjer opravljajo dejavnost trgovine, javno priobčujejo fonograme, bodo v kratkem obveščeni o prenehanju veljavnosti starih pogodb, skupaj z obvestilom pa bodo hkrati v podpis prejeli nove pogodbe.

 

 

Veseli smo, da smo s sklenjenim sporazumom utrdili partnerski odnos s Trgovinsko zbornico Slovenije. Sklenjeni sporazum odpravlja določene pravne negotovosti uporabnikov pri uporabi varovanih del IPF, kolektivni organizaciji in posledično imetnikom pravic pa poleg urejenih odnosov prinaša predvidljive in stabilne prihodke.

 




Pričetek pogajanj s Plesno zvezo Slovenije

Datum: 07. 12. 2018

IPF, k.o. je po desetih letih veljavnosti sporazuma o pogojih in načinih uporabe komercialno izdanih fonogramov v plesnih organizacijah, plesnih tekmovanjih in na plesnih revijah ter višini nadomestila za njihovo uporabo s Plesno zvezo Slovenije pričel pogajanja za sklenitev novega skupnega sporazuma.

 

 

Direktor IPF Viljem Marjan Hribar je v zvezi s pričetkom pogajanj s PZS povedal, da gre pri plesnih organizacijah za dejavnost, ki temelji na predvajani glasbi, število plesnih šol, plesnih prireditev in tekmovanj pa v zadnjem času zelo narašča. V zadnjih mesecih je bila večja pozornost IPF namenjena plesnim šolam in organizacijam, ki so bile pozvane, da uredijo svoja razmerja, kar se odraža v podpisanih pogodbah z nekaterimi plesnimi organizacijami, ki ustreznega razmerja z IPF še niso imela.

 

 

IPF pričakuje, da bodo nova pogajanja za vse vpletene prinesla sodobno tarifo in pogoje uporabe pri dejavnosti, skladne s slovensko zakonodajo in direktivami EU, veseli pa se sodelovanja z vsemi uporabniki varovanih del iz repertoarja IPF tudi v bodoče.