2020




Glasba podpira 2 milijona delovnih mest; raziskava kaže, da letno gospodarstvu EU in UK prinaša 81,9 milijard €

Datum: 20. 11. 2020

Glasbeni sektor podpira dva milijona delovnih mest in na leto prispeva 81,9 milijard evrov h gospodarstvu v 27 državah članicah EU in v Združenem kraljestvu (EU28), je razvidno iz podrobne študije Oxford Economics, ki jo je naročil IFPI (Mednarodno združenje fonogramske industrije), o gospodarskem vplivu glasbe v Evropi.

Raziskava je na podlagi podatkov iz leta 2018 pokazala, da letni gospodarski prispevek glasbe EU28 vključuje:

  • podporo za dva milijona delovnih mest;
  • prispevek 81,9 milijarde EUR bruto dodane vrednosti k BDP (to je več kot BDP 9tih držav - Luksemburga, Bolgarije, Hrvaške, Litve, Latvije, Estonije, Cipra, Malte in Slovenije);
  • Izvoz blaga in storitev v vrednosti 9,7 milijard EUR v države, ki niso članice EU28.

Frances Moore, izvršna direktorica IFPI, je dejala: »Glasba je bistveni del Evrope, njena identiteta in kultura. Vrednost glasbe je v mnogih pogledih neprecenljiva, nas razveseljuje in tudi zdravi. Poleg tega, kot kaže prvo takšno poročilo Oxford Economics, glasba ključno gospodarsko prispeva k Evropski uniji in Združenemu kraljestvu - podpira in ustvarja delovna mesta, spodbuja bruto domači proizvod in znesek plačanega davka ter spodbuja izvoz

»V središču tega prispevka je 7.400 založb EU. Poleg tega, da zaposlujejo skoraj 45.000 ljudi po vsej EU, veliko vlagajo v druge dele glasbenega sektorja in pomembno prispevajo k evropskemu izvozu.«

»Da bi bil pomemben prispevek glasbe Evropi dolgoročno vzdržen, je treba vrniti pravično nadomestilo tistim, ki ustvarjajo in vlagajo v glasbo. Da bi to omogočili, sektor potrebuje pravično pravno in politično okolje v Evropi, še naprej pa bomo sodelovali z oblikovalci politike, da bi to dosegli.«

Pete Collings, direktor za svetovanje o ekonomskih učinkih pri Oxford Economics, je dejal: »Z raziskovanjem, kako glasbeni sektor komunicira s preostalim gospodarstvom, naša študija prikazuje, kako spodbuja gospodarske dejavnosti, podpira delovna mesta in ustvarja davčne prihodke po Evropi. Ob tem še izpostavljamo, da glasbeni sektor - ekosistem velikih in malih podjetij, ki opravljajo široko paleto dejavnosti - neposredno prispeva k evropskemu gospodarstvu, primerljivo s celotnim gospodarstvom več držav članic. "

Ekonomski vpliv glasbe v Evropi preučuje tudi splošni vpliv glasbenega sektorja na zaposlovanje in ugotavlja, da je podprl dva milijona delovnih mest v EU28, kar pomeni, da je bilo od njega odvisno eno na vsakih 119 delovnih mest.

Raziskava je tudi pokazala, da je evropski izvoz glasbe (vključno z izvozom iz Združenega kraljestva) ustvaril 9,7 milijarde € prihodkov, od tega so založbe, glasbene založbe in storitve audio streaminga ustvarili skoraj polovico (4,7 milijarde EUR).

Glasbeni sektor je imel prav tako ključno vlogo pri ustvarjanju davčnih prihodkov, saj je v letu 2018 v 28 državah članicah EU podprl 31 milijard EUR davčnih prejemkov, kar je ustrezalo 19,4 % celotnega proračuna EU istega leta.

 

»Ta raziskava pokaže pomembnost glasbe, ne samo v kulturnem in kreativnem smislu, ampak tudi v gospodarskem. Zato bi bila pomoč države v teh težkih časih za vse udeležene v glasbeni industriji zelo pomembna. Ne samo v finančni pomoči vsem, ki v tem trenutku ne morejo opravljati svojih dejavnosti, ampak tudi v odpravi oz. spremembi zakonskih omejitev, ki imetnikom pravic trenutno onemogočajo opravljanje dejavnosti in popolno upravljanje svojih pravic,« je ob tem povedal predsednik Upravnega odbora ZFIS in direktor založbe Nika Darjo Rot.

Celotna raziskava je dostopna tukaj.

 




Spletni seminar AEPO-ARTIS: z uvedbo pravice do plačila morajo države članice uravnotežiti trg v korist izvajalcem

Datum: 19. 11. 2020

Pred dvema dnevoma izvedeni spletni seminar AEPO-ARTIS (Evropsko združenje izvajalcev) je postavil pravice izvajalcev v središče razprave »Izvajalci in izvajalske pravice: Kako lahko ustvarimo trajnostni ustvarjalni ekosistem v Evropi?«.

Izvajalci so hrbtenica evropskega bogatega kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Vendar pa je trenutna pandemija COVID-19 opomnik, kako krhek je ta ekosistem, saj so bili mnogi prisiljeni razmisliti o odpovedi svojemu poklicu, ker jih umetnost ne more več preživljati.

Bolj kot kdajkoli prej je zdaj ključnega pomena, da se okrepi pravni okvir, ki ščiti izvajalce.

Evropski poslanec Niklas Nienass je že v začetku razprave zastavil ton pogovora z vprašanjem, kako je mogoče, da le 1 % izvajalcev prejme ekvivalent minimalne plače od streaminga oz. pretakanja glasbe?

Ker države članice prav zdaj uvajajo Direktivo EU o avtorskih pravicah iz leta 2019 in zlasti njen člen 18, ki izvajalcem zagotavlja primerno in sorazmerno plačilo - predvsem od streaminga, vprašanje seveda je, kako to najbolje doseči.

Izmenjave, ki so sledile, so bile zelo jasne. »EU daje pomembno vprašanje v roke nacionalnim zakonodajalcem. Gre za odlično priložnost držav članic, da to pravico določijo in zagotovijo ustrezno in sorazmerno plačilo za izvajalce,« je povedala profesorica Raquel Xalabarder z Universitat Oberta de Catalunya. Priporočila je, glede na njeno raziskavo, da bi morale države članice implementirati člen 18 o neizogibni pravici do plačila na zahtevo in plačilo s strani digitalne platforme. Sistem, ki v zakonodaji EU ni nov, kot je potrdil Marco Giorello, vodja enote za avtorske pravice pri Evropski komisiji.

Jose Maria Montes, podpredsednik AEPO-ARTIS, je potrdil, da je ta model že v uporabi v AISGE in AIE, španski kolektivni izvajalski organizaciji, za uspešno pobiranje plačil s pretočnih platform v imenu izvajalcev, brez kakršnega koli negativnega vpliva na trg ali na naročnino potrošnikov.

Države članice morajo Direktivo do junija 2021 prenesti v svoje nacionalne zakone. AEPO-ARTIS jih poziva, naj ustvarijo trajnosten streaming trg, kjer bodo izvajalci pravično in sorazmerno poplačani. Pravica do neizogibnega plačila, z upravljanjem kolektivnih organizacij in plačilom digitalnih platform, je rešitev za ponovno uravnoteženje trga, ki je preprosta, učinkovita in v celoti v skladu s pravnim redom EU.

Ključno je, da države članice zagotovijo, da bo Direktiva o avtorskih pravicah iz leta 2019 dejansko izboljšala položaj izvajalcev. Trenutno stanje ni sprejemljivo!




Obvestilo o delitvi sredstev iz naslova privatnega reproduciranja

Datum: 11. 11. 2020

Spoštovani imetniki pravic!                                                                                                                              

Po dolgih desetih letih, ko se v Sloveniji nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, niso zbirala, je Urad RS za intelektualno lastnino julija 2019 podelil dovoljenje za zbiranje teh nadomestil Društvu KOPRIVA, k.o..

IPF, k.o. je tako letos opravila prvo delitev teh sredstev, ki jih je v dveh delih prejela od Društva KOPRIVA, k.o., zbranih iz naslova reproduciranja fonogramov za privatno ali drugo lastno uporabo (privatno reproduciranje) za obdobje od 01.07.2019 do 30.06.2020.

Delitev je bila opravljena skladno s Pravili o delitvi nadomestil proizvajalcev fonogramov in Pravili o delitvi nadomestil izvajalcev.

Podrobni podatki o opravljeni delitvi iz naslova privatnega reproduciranja bodo na voljo na spletnem portalu ADMISS predvidoma 18. novembra 2020.

Za vsa vaša vprašanja smo vam na voljo na elektronskem naslovu: obracuni@ipf.si.

Ostanite zdravi!

Vaš IPF, k.o.




Raziskava SCAPR in AEPO-ARTIS o vplivu pandemije na kolektivne izvajalske organizacije

Datum: 10. 11. 2020

Pandemija COVID-19 je v večini držav sprožila ukrepe zapiranja dejavnosti uporabnikov fonogramov, začenši marca in v drugem valu spet novembra. Za večino ustvarjalcev pomeni to drastičen upad prihodka.

Nadomestila, ki jih zberejo kolektivne organizacije, zlasti v primeru nekaterih oblik uporabe glasbe, se bodo znatno zmanjšali in bodo v številnih primerih nični, ne da bi vedeli, kako dolgo.

Poleti 2020 sta SCAPR (svetovno združenje kolektivnih organizacij glasbenih izvajalcev) in AEPO-ARTIS (krovno evropsko združenje izvajalcev) začeli skupno raziskavo o vplivu COVID-19 na kolektivne organizacije za uveljavljanje pravic izvajalcev. Zaključili sta jo septembra, z njo pa bosta nadaljevali v začetku prihodnjega leta, da bo raziskava popolnejša in preglednejša, saj bomo učinke krize čutili še dolgo.

Medtem, ko so se nekatere vlade odzvale z uvedbo podpornih ukrepov, je s stalnim spremljanjem tega stanja potrebno zagotoviti natančnejše podatke o splošnem vplivu in pokazati, da bo vpliv na kolektivne organizacije in posledično na imetnike pravic, ki jih le-te zastopajo, verjetno trajal dlje. Skladna s tem bi morala biti tudi državna podpora.

Ključne ugotovitve raziskave, zbrane med 60 % sodelujočimi članicami SCAPR-a, so:

  • več kot 80 % vprašanih je konec junija 2020 opazilo splošno zmanjšanje nadomestil v primerjavi s prejšnjim letom
  • kolektivne organizacije, ki zbirajo nadomestila iz naslova javne priobčitve, so najbolj prizadete, saj poročajo o izgubah do 70 %. Za mnoge člane so se zmanjšali tudi prihodki iz naslova radiodifuznega oddajanja (radio in TV)
  • kolektivne organizacije, za katere se zdi, da so vsaj nekoliko manj prizadete, so tiste, ki delujejo v avdiovizualnem sektorju
  • ocena zmanjšanja zbranih nadomestil v letu 2020 se pri različnih kolektivnih organizacijah giblje med - 20 % in - 40 %
  • polovica anketirancev je izjavila, da se je z lokalnimi/javnimi organi na kakršenkoli način pogovarjala o težavah, s katerimi se srečujejo kolektivne izvajalske organizacije, žal pa je le polovica od teh ugotovila, da je bil s tem izveden kakšen napredek.

Upamo, da se bo stanje kmalu uredilo in da bodo organizacije ponovno lahko v polnosti zbirale in delile nadometila.

 




V petem protikoronskem svežnju tudi pomoč za glasbeno industrijo

Datum: 03. 11. 2020

Vir: MMC RTV SLO, STA

Vlada je v petem protikoronskem svežnju prepoznala težave glasbene panoge. Peti protikoronski sveženj tako spet uvaja socialno pomoč oziroma temeljni mesečni dohodek.

V Združenju koncertnih organizatorjev predlagajo še, da bi država enkratno pomoč dodelila tudi samozaposlenim, ki so bili zapostavljeni v četrtem svežnju.

Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije (GIZ KOS) je, potem ko je bil peti protikoronski sveženj objavljen v uradnem listu, zapisalo, da je bil pretežni del glasbene panoge izključen iz zadnjih svežnjev pomoči. Četrti protikoronski sveženj je po njihovih navedbah "popolnoma neupravičeno in diskriminatorno iz svežnja socialne pomoči izključil vse samozaposlene, ki tako v juniju, juliju, avgustu in septembru niso prejeli nobene pomoči, obenem pa so morali plačevati vse dajatve".

Združenje si je zato v nadaljnjih dogovarjanjih z vladnimi organi prizadevalo, da država sprejme predlog socialne pomoči za vse zaposlene v glasbeni panogi do dokončne odprave vseh omejevalnih ukrepov in ga vključi v peti protikoronski ukrep. Težave glasbene industrije je prepoznalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je omenjeno tudi predlagalo vladi.

Sveženj ponovno uvaja socialno pomoč oziroma temeljni mesečni dohodek. Upravičenci do temeljnega dohodka so samozaposlene osebe, zavarovane po 15. členu ZPIZ-2, in družbeniki, zavarovani po 16. členu ZPIZ-2. Ukrep velja od 1. oktobra do 31. decembra letos z možnostjo šestmesečnega podaljšanja. Upravičenci bodo po podatkih združenja dobili izredno pomoč v obliki temeljnega mesečnega dohodka v višini 1100 evrov, samozaposleni v kulturi, vpisani v razvid, pa 700 evrov mesečno.

"Postopek za pridobitev pomoči je enak kot spomladi – vložitev izjave na e-davkih, pri čemer je pomembno, da na dan vložitve vloge upravičenec nima neplačanih davkov in prispevkov. Skrajni rok za izjavo bo 31. december 2020," so sporočili iz GIZ KOS-a.

Ker bo dolgotrajna prepoved javnih prireditev ekonomsko popolnoma izčrpala glasbeno panogo, pa bodo poleg socialne pomoči vsem zaposlenim po njihovem mnenju pomembni tudi drugi ukrepi, ki bodo pomagali ponovno vzpostaviti dejavnost. Pobudo ministrstva, da bi gospodarstvenikom, ki so imeli 75-odstotni upad dejavnosti glede na lani, pomagali z enkratno pomočjo v višini desetih odstotkov lanskih prihodkov za zagon poslovanja po epidemiji, so zato pozdravili. Obenem pa so predlagali, da bi enkratno pomoč dodelili tudi samozaposlenim, ki so bili zapostavljeni v četrtem svežnju.

"Prepoved javnih prireditev bo trajala še dolgo po tem, ko bodo prenehali ostali ukrepi, saj bo zadnje sredstvo, s katerim bodo države nadzirale širjenje virusa. Zato od države pričakujemo, da bo reševala težak socialni položaj vseh zaposlenih ter s primernimi ukrepi in pomočjo omogočila preživetje in ponoven zagon celotne panoge," so zapisali v GIZ KOS.

Celoten članek najdete tukaj.