Poslušalnica z namenom promoviranja legalne uporabe glasbe
Datum: 19. 11. 2018
V avli ministrstva za kulturo so v začetku meseca pričeli s predvajanjem glasbe v glasbeni poslušalnici, kot so poimenovali prostor, s katerim želijo omogočiti javno dostopnost arhiviranih kakovostnih slovenskih glasbenih del in promovirati legalno uporabo glasbe.
V sodelovanju z Radiem Slovenija in glasbeno-informacijskim centrom SIGIC so pripravili izbor kakovostne slovenske glasbe in evropskih klasikov v izvedbi slovenskih orkestrov, komornih ansamblov, solistov in dirigentov.
Glasbeni izbor je tako v žanrskem kot časovnem smislu obsežen. Na voljo so tako posnetki iz antologij, npr. operne – Zlitje stoletij, antologije Klasika, dela lani preminulega violinista Dejana Bravničarja –, kot tudi najnovejši posnetki, zajeti denimo z albumov skladateljice Nine Šenk in slovenskih zborov. Kot je na uradni otvoritvi poslušalnice poudarila Mojca Menart, vodja založniške dejavnosti ZKP RTV Slovenija, ki je poskrbela za glasbeni izbor, "projekt predstavlja majhen korak za ministrstvo in velikega za Slovenijo".
Pavel Mihelčič, predsednik nadzornega odbora Združenja SAZAS je menil, da Slovenci premalo spoštujemo svojo glasbo in poudaril, da je le-ta razkošje, ki so ga nekoč znali plačati, danes pa, ker je na razpolago vsem, do nje nimamo več pravega odnosa.
Direktor IPF-a, Viljem Marjan Hribar, je povedal, da raziskava Organizacije za zaščito avtorskih pravic in protipiratstvo MUSO za leto 2017 Slovenijo po številu obiskov piratskih spletnih strani z glasbenimi vsebinami uvršča na sam vrh med državami sveta. V letu 2017 se iz Slovenije beleži več kot 42 mio nelegalnih obiskov samo v glasbenem sektorju! Pri tem je treba povedati, da en nelegalni obisk pomeni vsaj 30 minut neprekinjenega pretakanja vsebin. Če si predstavljate, da ena skladba v mp3 formatu predstavlja datoteko velikosti 3 mb, je moč v tem času s povprečno hitrostjo interneta prenesti kar 2700 glasbenih posnetkov, s čimer se povzroča nenadomestljiva škoda ustvarjalcem in vsem udeležencem t.i. kreativne industrije.
Internetno piratstvo je najbolj razširjeno piratstvo, ob tem pa se veliko ljudi niti ne zaveda, da počnejo karkoli nezakonitega. Kljub temu, da naši zakoni niso bistveno drugačni od drugih evropskih držav, pa se v Sloveniji zaščita varovanih del s strani pristojnih organov ne izvaja, kar ljudem daje še dodatne možnosti pri nelegalnem prisvajanju ustvarjenih del.
Navsezadnje pa je stvar povsem preprosta, tako kot si ne moreš samovoljno prilastiti tuje stvari npr. avtomobila, stanovanja, nakita, si tudi ne moreš prilastiti npr. tujega diplomskega dela, knjige, slike, izuma, ali česarkoli avtorskega in nato odplačno ali neodplačno ponujati naprej. Isto velja za vsako glasbeno delo.
Glede na to, da se na vsak ukrep, ki poskuša zajeziti piratstvo nemudoma najdejo nove rešitve piratiziranja, gre torej bistveno bolj za preskok v glavi, v našem razmišljanju, kot zgolj v poskusih gašenja novih požarov. In prav v tem bi morala bit združena naloga vseh, ki se ukvarjajo z glasbenimi in drugimi avtorskimi vsebinami.
Represivni ukrepi zoper kršitelje avtorske zakonodaje pravzaprav niso bistveni. Bistveno je, da se vzpostavi stanje družbene zavesti, ki bo spoštovala tuje kreativno delo, ker bomo samo tako lahko vzpodbujali nove kulturne stvaritve in ohranili kreativno slovensko kulturno dediščino, je še poudaril Hribar.
Foto: Ministrstvo za kulturo
