Arhiv novic objavljenih v letu 2013




20., izredna seja Skupščine izvajalcev Zavoda IPF

Datum: 21. 11. 2013

Predsednik Skupščine izvajalcev Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije sklicujem

20., izredno sejo Skupščine izvajalcev Zavoda IPF,

ki bo dne 5. decembra 2013, ob 10. uri, v Multimedijski dvorani v 1. nadstropju Narodnega muzeja Slovenije - Metelkova, Maistrova 1  (vhod s ploščadi Muzejske četrti),Ljubljana.

Dnevni red:

  1. Otvoritev seje
  2. Finančni načrt 2014
  3. Akti Zavoda IPF
  4. Pobude in vprašanja članov

 

Boštjan Dermol

Predsednik Skupščine izvajalcev

 

Gradiva za sejo skupščine bodo objavljena na spletni strani Zavoda IPF (http://www.zavod-ipf.si/) najpozneje 28. novembra 2013, od tega datuma naprej pa jih lahko v času uradnih ur po predhodni najavi prevzamete tudi na sedežu Zavoda IPF, Šmartinska cesta 152, Ljubljani.




Začasne tarife povzročajo porast odprtih terjatev

Datum: 13. 11. 2013

IPF je po izteku sporazumov z RTV Slovenija in izdajatelji komercialnih radijskih postaj sprejel začasni tarifi za oba tipa uporabnikov, ki sta v primerjavi z nadomestili iz obdobja 2006 - 2011 veliko bolj primerljivi s tarifami drugih evropskih držav.

Sporazuma z RTV Slovenija (naš največji uporabnik) in komercialnimi radijskimi postajami sta potekla 31. 12. 2011, od takrat pa je skladno z zakonodajo v veljavi začasa tarifa. V praksi to pomeni, da IPF obema skupinama že skoraj dve leti zaračunava nadomestila po začasnih tarifah, vendar pa navedeni uporabniki ne poravnavajo obveznosti v celoti, temveč večinoma plačujejo le tisti del, ki je veljal v času pred iztekom sporazuma. Preostali del nadomestil seveda na IPF-u vodimo v sklopu procesa upravljanja terjatev, tako da je večina zapadlih obveznosti v sodnih postopkih. Seveda je, žal, posledica tega visok znesek izstavljenih računov in odprtih terjatev, kar se ne odraža pozitivno v IPF-ovi poslovni bilanci.

Kljub vsemu še vedno iščemo rešitve in vlagamo veliko naporov, da bi se ta, za obe strani nezaželena situacija, kar najhitreje uredila, vendar pa je končna odločitev v rokah pristojnih organov.




Vabilo na prvi DAN SLOVENSKE GLASBE – prihodnji četrtek

Datum: 08. 11. 2013

V Sindikalni konferenci glasbenikov GLOSA - SKG pripravljajo prihodnji četrtek 1. DAN SLOVENSKE GLASBE. Kot so zapisali v vabilu našim članom, dogodek namenjajo glasbenim izvajalcem, avtorjem, založbam in vsem, ki so na kakršen koli način povezani z glasbo. Aktualno stanje v glasbeni industriji, spremembe in priložnosti v zaščiti naših pravic, trendi in analize so le nekatere od tematik, ki jih boste spoznali skozi okrogle mize, debate in predavanja.

Dogodek bo potekal prihodnji četrtek, 14. november 2013, od 10. ure v Grand hotelu Union v Ljubljani.  Prijave, ki so obvezne za udeležbo, sprejemajo na: info@glosa-skg.si.Udeležba je za registrirane udeležence brezplačna, z njo vas čakata tudi brezplačno kosilo in parkirišče.

Program srečanja

  • 9:30 Registracija
  • 10:00 Otvoritveni nagovor organizatorja Glosa SKG
  • 10:10 - 10:30 Glasbenikov ABC  - Od ideje do uporabe del
  • 10:30 - 12:00  Glasbeni START UP - Imam izdelek, kaj nudite vi? (predstavniki proizvajalcev fonogramov)
  • 12:00 - 13:00 Kosilo
  • 13:00 - 15:00 Glasba DAJE  - Kako glasba živi skozi uporabo? (predstavniki kolektivnih organizacij in državnih organov)



Pravica iz privatnega reproduciranja na evropskem dnevnem redu

Datum: 29. 10. 2013

Za napredek pri uveljavljanju pravice iz privatnega reproduciranja se zavzemajo nekateri vidni evropski poslanci. Francoska evroposlanka Françoise Castex je objavila poročilo, ki predlaga sprejetje skupnega stališča EU do tega področja in točno določitev proizvodov, ki naj bi bili predmet uveljavljanja nadomestil, vključno z vse bolj razširjenim shranjevanjem glasbenih del v računalniških oblakih.

Privatno reproduciranje v oblaku

»Sistem za uveljavljanje pravic iz privatnega reproduciranja mora uravnotežiti pravico posameznikov do privatnega kopiranja s pravičnim nadomestilom za imetnike pravic,« trdi poslanka Castexova. Po njenem mnenju bi se moralo nadomestilo uveljavljati pri vseh materialih, medijih in storitvah, kjer njihova vrednost izhaja iz kapacitete za zasebno snemanje in shranjevanje. Sem sodi tudi računalništvo v oblaku, saj lahko prav tako služi namenu reproduciranja zasebnih kopij. Potrebno je torej določiti, kakšne oblike kompenzacije so primerne za tovrstno reproduciranje. 

Glasovi nasprotnikov

Na drugi strani so vse močnejši glasovi evroposlancev, ki se zavzemajo za odpravo pravice do privatnega reproduciranja, saj naj bi šlo za zastarel koncept, ki ovira delovanje evropskega notranjega trga. Poleg tega naj bi bila trenutna metodologija neučinkovita in netransparentna, prihajalo pa naj bi tudi do dvojnega zaračunavanja. Debata se bo stopnjevala prihodnji mesec, o zadevi pa bo Odbor za pravne zadeve glasoval konec novembra. Izid glasovanja bo relevanten za vse članice EU, tudi za Slovenijo, kjer imetniki pravic za zdaj ostajamo brez zelo pomembnega prihodka od nadomestil iz naslova privatnega in drugega lastnega reproduciranja.




Javni odgovor na diskreditacijo zavodov IPF in AIPA

Datum: 25. 10. 2013

V zadnjih mesecih smo priča sistematičnim poskusom diskreditacije Zavodov IPF in AIPA. Začenši s ponarejenimi sistemskimi peticijami slovenskih glasbenikov, nato z zavajajočim člankom v Demokraciji, do sporočila za javnost s strani poslanke SDS, ki je le prekopirala omenjeni članek iz Demokracije. Očitno sta Zavoda IPF in AIPA nekaterim interesnim skupinam postala takšen trn v peti, da sredstev ne izbirajo več, moč njihovih vsebinskih argumentov pa je obratno sorazmerna z vedno večjo pogostostjo napadov.

Ker strokovni argumenti in dobri rezultati dela obeh zavodov v luči trenutnega populističnega izlivanja žolča in agresivnega obsojanja kar vsepovprek še niso pritegnili enakovredne pozornosti javnosti, naj jih ponovno izpostavimo s ciljem, da bo faktično in strokovno podprto argumentiranje potrdilo legitimnost našega dela in razkrinkalo skrite interese tistih, ki zavajajo javnost pod pretvezo »dobrobiti slovenske glasbe«.   

Kreativno podpisovanje sistemskih peticij

Sistemske peticije slovenskih glasbenih ustvarjalcev, ki naj bi kot Beli revitalizacijski plan rešile zagate slovenske glasbe, so kolaž podpisov, za katere se ne ve, kako so bili združeni oz. kdo je podpisal katero peticijo. V IPF-u smo prejeli pisna zagotovila več glasbenikov, da peticij sploh niso podpisali kljub temu, da je njihovo ime navedeno na seznamu podpisnikov. Gal Gjurin je v Žurnalu (5. oktober 2013) za napake obdolžil Državni zbor (Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti), ki pa je njegovo obtožbo javno zavrnil in jo označil za »zavajajočo«. Priča smo torej kaznivemu dejanju ponarejanja listin. Nezanemarljivo je dejstvo, da so nam nekateri glasbeniki potrdili tudi, da so jim bile predstavljene peticije le na splošno, podpisovali pa so se na »podpisno« listo, ki ni bila pripeta k posamezni peticiji, zato obstaja utemeljen sum, da sta Gal Gjurin in Domen Gracej podpisne liste pripela h kakšni drugi peticiji.

Bo slovensko glasbo rešila programska oprema podjetja Stroka?

Kot osrednjo rešitev za uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic v Sloveniji peticije predlagajo program podjetja Stroka, ki že dolgo sodeluje s SAZAS-om in SUGU (Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev). Nekaj glasbenikov se torej namesto z nadaljnjim razvojem kreativnega okolja raje ukvarja z lobiranjem za zasebno programsko opremo. Stroka d. o. o. je oz. bo v desetih letih obračunavanja nadomestil samo za avtorsko pravico pod okriljem SAZAS-a zaslužila kar 14.000.000 evrov!

Stroka d. o. o. je odigrala pomembno vlogo tudi pri uveljavljanju pravic na avdiovizualnih delih v času zbiranja s strani SAZAS-a. Dejstvo je - in tako govori tudi odločba Urada RS za intelektualno lastnino - da je SAZAS v nasprotju z izdanim začasnim dovoljenjem od l. 1999 do l. 2010 opravljal tudi pridobitno dejavnost. Denar, zbran v imenu imetnikov pravic, je po odbitju provizije neselektivno in v nasprotju z zakonodajo prek Stroke d. o. o. kanaliziral k interesnemu združenju producentov AGICOA v Švico. Ob tem je pomembno, da so bili imetniki pravic na avdiovizualnih delih popolnoma izključeni iz kakršnegakoli sistema upravljanja in nadzora, prav tako ni bilo objavljenih nobenih tarif, delitve pa so bile opravljene brez pravil, kar pomeni grobo kršitev ZASP. Transparentno urejeno področje zbiranja nadomestil od kabelskih operaterjev smo dobili šele z ustanovitvijo Zavoda AIPA.

Netransparentnost poslovanja  

Določena ozka skupina glasbenikov želi pod krinko boja proti multinacionalkam eliminirati povsem dobro delujoč in mednarodno primerljiv sistem uveljavljanja sorodnih pravic v Sloveniji pod okriljem Zavoda IPF. V letu 2012 smo v IPF-u prvič presegli mejo 3 milijonov evrov zbranih nadomestil, kar je za 28 % več kot leto poprej. Stroške smo ob tem zmanjšali na slabo tretjino prihodkov, kar nas uvršča med bolj racionalne in učinkovite organizacije v mednarodnem prostoru. Zadnji podatki iz regije, ki so bili s strani mednarodne krovne organizacije predstavljeni na regionalnem srečanju v Skopju, kažejo, da so stroški v Sloveniji, kjer uveljavljamo sorodne pravice pod eno streho (za proizvajalce fonogramov in izvajalce), za 25 % nižji kot na Hrvaškem in kar za 60 % nižji kot v Srbiji, kjer imajo organizacije ločene. IPF torej opravlja svoje poslanstvo z daleč najnižjimi stroški v regiji. SAZAS za delovanje letno porabi skoraj 3 milijone evrov, pri tem pa Uradu RS za intelektualno lastnino še nikoli ni uspelo ugotoviti, komu in za kaj so namenjeni milijoni evrov iz SAZAS-ovega promocijskega sklada.

Kaj na koncu ostane glasbenikom?

Žal je tako, da nekateri veliko preveč energije namenjajo ustvarjanju konfliktov in rušenju uspešnih organizacij, kot sta IPF in AIPA. Energije, ki bi jo lahko namenili povezovanju v dobro varovanja intelektualne lastnine, promocije slovenske glasbe doma in v tujini ter prenosa dobrih praks iz tujine. V kolikor bomo v slovenski glasbi še naprej dobršen del časa namenjali spodkopavanju drug drugega namesto povezovanju, bo pravično nadomestilo za umetniško ustvarjanje ostalo le mrtva črka na papirju. 

Gregor Štibernik

IPF, direktor