Datum: 27. 06. 2012

Zavod IPF v letošnjem letu aktivno nadaljuje z nižanjem stroškov, ki so se v medletni primerjavi znižali za 20 %. Trend je vzpodbuden tudi zato, ker so se že prihodki v letu 2011 povečali za 22 % glede na leto 2010. Temu primerno raste tudi vsota sredstev, namenjenih izplačilom upravičencem, na katero bo zagotovo vplival tudi v teh dneh podpisani Sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave s petimi nacionalnimi organizacijami.

V letu 2011 za 22 % več prihodkov
Zavod IPF je v letu 2011 ustvarili 2.942.372 EUR prihodkov, kar je 22 % več kot leta 2010. Glede na to, da tudi v letu 2011 zaradi neizvajanja zakonodaje niso imeli nobenih prihodkov iz naslova privatnega reproduciranja, kar znaša 300.000 EUR, je rezultat odličen. Še zlasti, če upoštevamo izjemno težko gospodarsko situacijo, v kateri smo se znašli v drugi polovici leta 2011. Leto 2011 je bilo za Zavod IPF namreč že šesto leto zapored, ko so beležili skokovito rast prihodkov. Ti so nedvomno posledica preteklih vlaganj v vzpostavitev infrastrukture in sistemov, ki svoje učinke večajo z vsakim letom delovanja. Rast prihodkov načrtujejo tudi za prihodnost, hkrati z njo pa zaradi že izvedenih učinkovitih naložb v sisteme sledenja uporabi zaščitenih del upadajo tudi stroški, kar je ob intenziviranju zaščite sorodnih pravic porok za večanje vsote izplačil nadomestil upravičencem.

Stroški letos nižji za 20 %
V letu 2011 je Zavod IPF razdelil za skoraj milijon evrov nadomestil izvajalcem in proizvajalcem fonogramov. Na večanje vsote sredstev, namenjenih delitvi upravičencem, pomembno vpliva tudi zategovanje pasu, saj so se stroški poslovanja v prvih 5 mesecih leta 2012 znižali za 20 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2011. V letu 2012 bodo sicer prvič opravili delitev nadomestil v skladu z novimi pravili, ki uvajajo današnjim razmeram prilagojene reparticijske razrede in uveljavljajo še bolj transparentne načine za delitev zbranih nadomestil.

Novi sporazum za prireditve
Ob nižanju stroškov v Zavodu IPF letos aktivno povečujejo prihodke. Prav v teh dneh so podpisali Sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, in sicer z Gasilsko zvezo Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, Slovensko turistično organizacijo, Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS in Zvezo kulturnih društev Slovenije. Z njim se pomembno povečuje vir prihodkov za vse upravičence Zavoda IPF - imetnike pravic na predvajanih delih.

Datum: 21. 06. 2012

Zaradi zagotavljanja legitimnosti delovanja in odločanja članov obeh skupščin, ki bodo na sejah obeh skupščin prisotni in bodo svoje članske pravice uveljavljali preko pooblaščenih zastopnikov, je Svet zavoda na seji dne 11.6.2012 na podlagi določb Statuta Zavoda IPF sprejel naslednji

SKLEP:

Pooblastila članov skupščine Izvajalcev Zavoda IPF za zastopanje na rednih sejah skupščin Izvajalcev Zavoda IPF bodo upoštevana, v kolikor bodo kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Pooblastitelj je v trenutku dajanja pooblastila član skupščine izvajalcev Zavoda IPF.
2. Upoštevana bodo pooblastila, ki jih bo strokovna služba Zavoda IPF prejela v času svojih uradnih ur v roku, določenem s Statutom Zavoda IPF.

Pooblastila, poslana po pošti, morajo biti oddana s priporočeno pošiljko najpozneje zadnji dan roka, ki je s Statutom določen za priglasitev pooblastil.

Vsa druga prejeta pooblastila ne bodo upoštevana.

Člani skupščine, ki bodo ob izpolnjenih kumulativnih pogojih pooblastili pooblaščence, so lahko prisotni na skupščini, vendar brez glasovalne pravice.

Pooblastila članov Skupščine proizvajalcev fonogramov Zavoda IPF za zastopanje na rednih sejah Skupščin proizvajalcev fonogramov Zavoda IPF bodo upoštevana, v kolikor bodo kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Pooblastitelj je v trenutku dajanja pooblastila član Skupščine proizvajalcev fonogramov Zavoda IPF.
2. Upoštevana bodo pooblastila, ki jih bo strokovna služba Zavoda IPF prejela v času svojih uradnih ur v roku, določenem s Statutom Zavoda IPF. 

Pooblastila, poslana po pošti, morajo biti oddana s priporočeno pošiljko najpozneje zadnji dan roka, ki je s Statutom določen za priglasitev pooblastil.

Vsa druga prejeta pooblastila ne bodo upoštevana.

Člani skupščine, ki bodo ob izpolnjenih kumulativnih pogojih pooblastili pooblaščence, so lahko prisotni na skupščini, vendar brez glasovalne pravice.

Datum: 31. 05. 2012

V Zavodu IPF smo dobili nekaj vprašanj, zakaj ščitimo sorodne pravice na delih, ki so bila ustvarjena pred več kot 20. leti. Zakonodaja je res izvorno predpisovala varstvo v trajanju 20 let od nastanka, a je bilo pozneje varstvo sorodnih pravic podaljšano na 50, lani pa na 70 let.

Mednarodne listine
Slovenija je podpisnica Rimske konvencije (1961), ki v svojem 14. členu med drugim določa, da varstvo sorodnih glasbenih pravic traja najmanj dvajset let, šteto od konca leta, v katerem je bil narejen posnetek (glede fonogramov in izvedb, vsebovanih v njih), ali od konca leta, ko je potekala izvedba (če izvedba ni na fonogramu). Ob tem, da je Slovenija podpisnica Rimske konvencije, je tudi podpisnica sporazuma WPPT (1996). Trajanje sorodnih glasbenih pravic je bilo tako tudi v Sloveniji smiselno podaljšano na 50 let, v minulem letu pa je bilo podaljšano na 70 let.

Slovenska ustava in zakoni
Ustava RS v svojem 8. členu določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno. Slovenska zakonodaja (ZASP) sicer v prehodnih in končnih določbah (193/2 člen) določa, da se določila ZASP smiselno uporabljajo za fonograme, glede katerih ob njihovi uveljavitvi še ni preteklo 20 let, odkar so bili prvič posneti. Glede izvedb pa velja za vse izvedbe, ki so uživale varstvo tudi po ZASP-ovem predhodniku ZAP. Vendar so ustavna določila nad zakoni, zato so vaše sorodne pravice varovane tudi po preteku 20. let, zanje pa prejemate tudi ustrezna nadomestila.

Če ne bi bilo tako, potem bi bili posnetki iz zakladnice slovenske glasbe prosti plačila uporabe (opus Ansambla bratov Avsenik, večina repertoarja Ansambla Lojzeta Slaka, skupin Buldožer, Gu-Gu, Hazard in Bazar - če naštejemo le peščico od njih). Radijskim postajam, ki vrtijo »največje uspešnice 80-ih« ne bi bilo treba plačevati nadomestil, prav tako pa bi verjetno imele največje evropske televizijske in radijske družbe sedež kar pri nas.