Ali imate prijavljena vsa svoja dela?

Le pravilna in pravočasno oddana prijava je zagotovilo, da imetnikom pravic lahko obračunamo nadomestila, ki jim pripadajo. Nadomestila so avtorski honorarji in nadomestila za uporabo fonogramov, ki jih IPF pobira in izterjuje na podlagi določb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in v skladu z veljavnim Pravilnikom o uporabi fonogramov in drugimi pravilniki zavoda, tarifami oz. skupnimi sporazumi, sklenjenimi z reprezentativnimi združenji uporabnikov in/ali odločitvami Sveta za avtorsko pravo in razdeljuje na podlagi Pravilnika o delitvi nadomestil izvajalcev in Pravilnika o delitvi nadomestil proizvajalcev fonogramov (vsi pravilniki so imetnikom pravic na voljo v Administrativnih spletnih straneh ADMISS, zavihek Dokumenti. 

Prijavitelj fonograma je lahko fizična ali pravna oseba, ki je imetnik pravic na fonogramu in ki poda pri zavodu prijavo o podatkih glede fonograma. Imetnik pravic je izvajalec, proizvajalec fonogramov ali tretja fizična ali pravna oseba, ki ima pravico do izplačila nadomestila, ki ga IPF izplača v skladu s Pravilnikom o delitvi nadomestil izvajalcev (za izvajalce) in v skladu s Pravilnikom o delitvi nadomestil proizvajalcev fonogramov (za proizvajalce fonogramov).

Proizvajalec fonograma je dolžan prijaviti nov fonogram v roku 15 dni od dneva, ko postane fonogram dostopen javnosti, na spodnjem predpisanem obrazcu za prijavo posnetih izvedb. Prijave fonogramov se lahko oddajo tudi preko spletnega vmesnika ADMISS.

V kolikor proizvajalec fonograma novega fonograma ne prijavi v roku iz prejšnjega odstavka, lahko fonogram prijavi tudi katerikoli od imetnikov pravic na fonogramu, pri čemer s prijavo prevzame vso odgovornost za pravilnost prijave, vključno z odškodninsko odgovornostjo in morebitnimi drugimi posledicami, ki lahko nastanejo v primeru nepravilne prijave.

V prijavi fonograma se lahko določijo dogovorjeni deleži izplačevanja nadomestil med imetniki pravic na fonogramu. V tem primeru je obvezen podpis prijave s strani vseh imetnikov pravic na fonogramu ali posredovanje dokumenta iz katerega je razvidno, da s prijavljenimi deleži soglašajo vsi imetniki pravic na fonogramu (ločeno po kategorijah upravičencev: izvajalci ali proizvajalci fonogramov). To velja tudi za morebitne kasnejše popravke podatkov o fonogramu, če se popravki nanašajo na deleže izplačevanja nadomestil ali če na kak drug način posegajo v pravice, ki jih imajo imetniki pravic na fonogramu.

Prijave fonogramov se zbirajo do 31. marca tekočega leta za pretekla obračunska obdobja. Prijave, ki se vložijo po 31. marcu tekočega leta se upoštevajo pri prvem naslednjem obračunu.

Posnete izvedbe

lahko prijavi

vsak upravičenec:

proizvajalec fonogramov

ali izvajalec.




Obrazci za prijavo posnetih izvedb

Vse prijavitelje posnetih izvedb (imetnike pravic) prosimo, da se pred izpolnjevanjem prijav seznanijo z akti (Pravilnik o prijavi fonogramov, pravilnika o delitvi nadomestil), ki urejajo način prijave fonogramov in delitev nadomestil. Akti so na voljo v naših Administrativnih spletnih straneh ADMISS, zavihek Dokumenti. 

Opozarjamo vas, da je na prijavah potrebno navesti vse zahtevane podatke, sicer prijava ni veljavna. Prav tako je potrebno v seznam izvajalcev vnesti vse izvajalce, ki so sodelovali na posnetku, kot to določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah.

Obrazec lahko podpišete z osebnim digitalnim podpisom enega izmed sledečih izdajateljev digitalnih potrdil: Sigen-CA, PostaR-CA, Halcom in NLB-CA. Tako podpisani obrazec nam nato s klikom na gumb Pošlji posredujete po elektronski pošti.

Obrazec v obliki PDF lahko izpolnite elektronsko, za kar potrebujete brezplačni program Adobe Reader, ki ga najdete na sledeči povezavi: https://get.adobe.com/si/reader/ .

Pri uporabi spletnega brskalnika Chrome vam svetujemo, da PDF obrazec najprej shranite med dokumente in ga nato odprete z Adobe Reader aplikacijo. V nasprotnem primeru vam privzeti Chrome-ov pregledovalnik ne bo omogočil vnosa besedila v polja.

V primeru, da nimate nobenega izmed naštetih digitalnih potrdil, vas prosimo, da izpolnjeni obrazec natisnete, ga ročno podpišete in posredujete po pošti na naš naslov: IPF, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana.

Obrazci




Varovani repertoar

Slovenska ustava in zakoni

Ustava RS v svojem 8. členu določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno. Slovenska zakonodaja (ZASP) sicer v prehodnih in končnih določbah (193/2 člen) določa, da se določila ZASP smiselno uporabljajo za fonograme, če ob njihovi uveljavitvi še ni preteklo 20 let od prvega posnetka. Glede izvedb pa velja za vse, ki so bile varovane tudi po ZASP-ovem predhodniku ZAP. Vendar so ustavna določila nad zakoni, zato so sorodne pravice varovane tudi po preteku 20 let, zanje pa upravičenci prejemajo tudi ustrezna nadomestila.

IPF uveljavlja nadomestila samo za varovani repertoar, pri čemer višina nadomestila tudi sicer (tako v Sloveniji kot tudi drugih državah EU in drugje) pri tarifah upošteva (sicer zanemarljivo) količino potencialno uporabljenega repertoarja, kateremu so se pravice bodisi iztekle ali pa jih ni. Z digitalno ero, satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo imajo pravice tudi področja, kjer Rimska konvencija in WPPT nista podpisana, je pa v veljavi Direktiva Sveta 93/82/EGS (UL RS 248/93).

Na območju Republike Slovenije praktično ni nenaročene posnete glasbe, za katero ni treba plačevati katere od sorodnih glasbenih pravic. Ta pravica in s tem dolžnost plačila nadomestila nastaneta že z dejstvom, da na glasbenem posnetku, ki je navadno vedno izdelek skupine izvajalcev, ob povezavi s proizvajalcem fonogramov, sodeluje nekdo, ki izpolnjuje pogoje, zaradi katerih posneta izvedba sodi v zaščiten repertoar IPF.

 

Mednarodne listine

Slovenija je podpisnica dveh temeljnih aktov: Rimske konvencije (1961) in WPPT (1996). Trajanje sorodnih pravic je bilo v zadnjih desetletjih večkrat podaljšano, danes pa trajajo 70 let od nastanka fonograma.

Slovenija je

podpisnica Rimske 

konvencije in 

WPPT.




ISRC

Kaj je ISRC?

Dvanajstmestna koda ISRC (International Standard Recording Code) unikatno identificira vsak glasbeni posnetek ali videogram po vsem svetu. ISRC omogoča preprosto in pravilno ugotavljanje, katera skladba je bila predvajana, kdo je lastnik te skladbe ter katera izvajalec in proizvajalec sta upravičena do nadomestila za javno uporabo te skladbe. V današnjem času, ko prevladuje sodobna tehnologija, je taka vrsta gotovosti nepogrešljiva. Digitalnih distribucij in uporab, ki niso vezane na fizične izdelke, je vedno več. 

Mednarodna federacija fonografske industrije (IFPI) je v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) leta 1986 razvila kodo ISRC. ISRC koda se od kataloških številk ali barkod (črtna koda) razlikuje po tem, da se le-ta nanaša neposredno na glasbeni posnetek in ne na fizičnega nosilca, na katerem je glasbeni posnetek posnet ali objavljen. Koda ISRC v številnih državah po svetu že pomaga pri avtomatski registraciji predvajanja. Pričakuje se, da bo v prihodnosti tako tudi v Sloveniji.

ISRC je mednarodni identifikacijski sistem za glasbene posnetke in glasbene videograme. Vsaka koda ISRC je unikatna in stalna oznaka za določen posnetek, zapisana v posnetku kot digitalni prstni vtis. Vsak posnetek že ob izidu dobi lastno kodo ISRC, ki jo določi založba. Ta koda ostane na posnetku nespremenjena tudi takrat, ko se ta isti posnetek ponovno pojavi na drugem nosilcu zvoka. Na primer, če se single določenega izvajalca najprej pojavi na njegovem samostojnem albumu, ki je izdan leta 2005, in je nato ponovno objavljen na albumu največjih uspešnic istega leta. Tudi če posnetek dobi drug lastnik, koda ISRC ostane nespremenjena. 

IFPI priporoča, da se kodo ISRC uporabi na vsakem glasbenem posnetku in videogramu. 

IPF je kot nacionalna agencija pripravil posebno spletno stran https://isrc.ipf.si/, kjer lahko izveste več o ISRC kodi in jo s pomočjo obrazca tudi lahko pridobite.

 

 

Kako je koda ISRC sestavljena?

Koda ISRC je sestavljena iz dvanajstih znakov, ki so razdeljeni na štiri dele:

S I / A XX / 0 5 / 0 0 0 0 1
Koda države (1) / Koda uporabnika (2) / Letnik (3) / Koda posnetka (4)

(1) Kodo države sestavljata dve črki, za Slovenijo velja SI.

(2) Koda uporabnika je iz treh črk in jo določi založba oziroma lastnik masterja, ko prvič izda posnetek. S kodo uporabnika lastnik posnetka ni določen, zato se ne spremeni, ko posnetek dobi drug lastnik.

(3) Letnik je označen z dvema številkama in se nanaša na leto, ko je posnetek dobil kodo ISRC. To ni nujno leto, ko je posnetek prvič izšel, saj lahko posnetki kodo ISRC dobijo tudi po nekaj letih od prvega izida.

(4) Koda posnetka je petmestna koda, ki jo založba oziroma lastnik masterja določi po svoje. Najlažje je, če se vsako leto začne pri 00001 in nadaljuje z 00002, 00003 itn.

Kako lahko svoje posnetke označim s kodami ISRC?


Več informacij: https://isrc.ipf.si/