Naj vam glasba prinaša denar!

Datum: 13. 08. 2013

Dandanes imajo glasbeni avtorji, izvajalci, proizvajalci fonogramov in založniki veliko možnosti za zaslužek iz naslova lastništva del. Vendar pa sama možnost še ne pomeni udejanjanja avtorske in sorodnih pravic ter njihove učinkovite monetizacije.

Kdo je lastnik pravic?

Če kot glasbeni avtor niste podpisali pogodbe z založniško hišo (»publishing«), ste upravičeni do celotnega nadomestila za vse oblike reproduciranja in izvajanja vaših del. Druga možnost je, da pravice (delno ali v celoti) prenesete na uveljavljenega založnika (ki ga ne smemo mešati z založbo - proizvajalcem fonogramov), ki bo pomagal iskati priložnosti za dodatni, še večji zaslužek, izhajajoč iz vaših pravic. Gre predvsem za nadomestila za mehanske avtorske pravice in pravico distribuiranja, predelave in priobčitve javnosti (npr. uporaba glasbe v oglasih, filmih, računalniških igricah …).

Kot izvajalec na fonogramu (glasbenem posnetku) ste imetnik sorodnih pravic in kot tak upravičenec do nadomestila v primeru uporabe teh del v javnosti. Sorodne pravice se delijo na proizvajalce fonogramov (50 %) in izvajalce (50 %) in če nastopate v obeh vlogah, ste upravičeni do obeh nadomestil v celoti. Če kot izvajalec niste podpisali pogodbe s proizvajalcem fonogramov - založbo (ki je ne smemo torej mešati z založniško hišo) in ste sami izdali svoje posnetke, ste postali tudi proizvajalec fonogramov, ki mu pripada ustrezno nadomestilo.

Vzpon spletnih pretočnih storitev in pomen pravice distribuiranja

Predvajanje glasbe na spletnih radijskih postajah in s spletnimi pretočnimi storitvami (t. i. »streaming«), kot je npr. tudi pri nas prisotni Deezer, postaja vse bolj priljubljeno. Prav zato pravica distribuiranja pridobiva še večji pomen v primerjavi z mehansko avtorsko pravico (kasete, CD-ji in MP3 posnetki) in tako glasbeniki kot kolektivne organizacije bomo morali kompleksnosti monetizacije glasbe v novih, pretočnih medijih posvetiti veliko pozornost.

Vir: cdbaby.com