Datum: 27. 05. 2026

Evropska konferenca IFPI o pravicah priobčitve javnosti, Bruselj, 20. in 21. maj 2026

Letošnja evropska konferenca IFPI o pravicah priobčitve javnosti je bila izvedena v zdaj že tradicionalnem formatu delavnice prvi dan in plenarnega srečanja drugi dan. Delavnica se je letos ukvarjala s segmentom pisarn in delovnih okolij, ki se je v nekaterih državah izkazal kot pomemben vir nadomestil, v drugih pa precej manj zanimiv. Ta razlika seveda odpira vprašanja o razlogih zanjo, o čemer so udeleženci razmišljali, podelili svoje izkušnje in se odločili za nadaljnje korake.

Drugi dan je bil namenjen pregledu finančnega poslovanja v letu 2025 ter vseh glavnih segmentov prihodkov. Druge teme so bile odnos do vsebin, generiranih z UI, uporaba UI pri delu kolektivnih organizacij, predstavitev sodelovanja med ponudnikom glasbe za ozadje in švedske kolektivne organizacije, ki omogoča delitev zbranih nadomestil iz tega naslova z veliko večjo natančnostjo, na koncu pa smo pregledali še analizo ključnih kazalnikov zbiranja in delitve ter spremembe na pravnem področju.

Datum: 02. 04. 2026

Kolektivna organizacija IPF je predstavila Lestvico IPF 2025 – uradne podatke o največkrat predvajanih glasbenih delih v slovenskih radijskih in televizijskih programih v preteklem letu. V ospredju letošnje lestvice so Žan Serčič s skladbo Plamen in kri, ki je postala največkrat predvajana slovenska skladba in hkrati novost leta, Nina Pušlar, ki je že sedmo leto zapored največkrat predvajana slovenska izvajalka, ter skupina MRFY z videospotom Tonemo, ki je bil največkrat predvajan v televizijskih programih. Priznanje za proizvajalca fonograma skladbe Plamen in kri je prejela založba Nika d.o.o., priznanje za producenta največkrat predvajanega slovenskega videospota Tonemo pa produkcijska ekipa Prjatučki d.o.o. Med radijskimi programi, ki predvajajo največ različnih slovenskih skladb, so bili nagrajeni Radio Sraka, Prvi program Radia Slovenija in Radio Prlek.

Podatki Lestvice IPF – največkrat predvajanih glasbenih del v radijskih in televizijskih programih v letu 2025 kažejo, da slovenski radijski programi še vedno predvajajo več tuje kot slovenske glasbe, vendar se je delež domače glasbe povečal na 32,5 %, kar predstavlja 2 odstotni točki več glede na leto prej. »Še vedno velja, da poslušalci poslušajo tisto, kar radiji predvajajo, in to je večinoma tuja glasba. A v letu 2025 smo zaznali pozitiven premik, zlasti v zadnjem četrtletju, ko je začel veljati novi zakon o medijih, ki je ponovno za komercialne radie uvedel glasbene kvote,« je ob predstavitvi povedal direktor IPF Viljem Marjan Hribar. Pozitiven trend potrjuje tudi uvrstitev slovenske glasbe na skupni lestvici, saj se je prva slovenska skladba po letu 2023 ponovno uvrstila med 20 najbolj predvajanih, in sicer na 15. mesto.

Posebnost letošnje Lestvice IPF je, da je ista skladba zaznamovala dve ključni kategoriji. Žan Serčič je s skladbo Plamen in kri prejel priznanje za največkrat predvajano slovensko novost leta in priznanje za največkrat predvajano slovensko skladbo nasploh, kar potrjuje, da lahko nova slovenska produkcija hitro doseže široko radijsko rotacijo. Priznanje za proizvajalca fonograma za omenjeno skladbo je prejela založba Nika d.o.o. Največkrat predvajana skladba na radijskih programih v Sloveniji v letu 2025 je bila sicer Messy izvajalke Lole Young.

Naziv največkrat predvajane slovenske izvajalke je tudi letos prejela Nina Pušlar, ki ta naziv nosi že sedmo leto zapored. Podatki kažejo tudi njeno izjemno prisotnost na vrhu lestvice, saj ima med 20 največkrat predvajanimi slovenskimi skladbami v letu 2025 kar šest svojih skladb, kar potrjuje njeno stalno in izrazito prisotnost v radijskem etru.

Analiza Lestvice IPF 2025 kaže, da večino najbolj predvajanih skladb predstavljajo aktualni hiti iz let 2024 in 2025, kar potrjuje močan vpliv nove produkcije. Ob tem pa IPF opozarja na trend zmanjševanja raznolikosti predvajane glasbe. »Opazimo lahko, da se nabor različnih skladb zmanjšuje in da se glasba med programi vse bolj ponavlja, kar kaže na že nekaj časa opazno večjo formatiranost radijskih programov,« še dodaja Hribar.

IPF je tudi letos podelil priznanja radijskim programom, ki predvajajo največ različnih slovenskih skladb. Najvišje so se uvrstili Radio Sraka (1. mesto), Prvi program Radia Slovenija (2. mesto) in Radio Prlek (3. mesto). »Veseli nas, da so med nagrajenimi tako javni kot komercialni programi, kar dokazuje, da je lahko program z veliko slovenske glasbe tudi poslušan in uspešen,« poudarja Viljem Marjan Hribar. Podatki obenem kažejo, da številni radijski programi že presegajo zakonsko določene kvote predvajanja slovenske glasbe, povečuje pa se tudi število programov, ki predvajajo izključno slovensko glasbo.

V kategoriji videospotov, ki jo IPF spremlja drugo leto, je največ predvajanj na televizijskih programih dosegel videospot Tonemo skupine MRFY. IPF je letos prvič podelil tudi priznanje producentu največkrat predvajanega slovenskega videospota, ki ga je prejela produkcijska hiša Prjatučki d.o.o. »Glasba danes v platformatizirani dobi nikakor ni več samo avdio, ampak tudi vizualna izkušnja, zato je spremljanje tega segmenta logičen korak,« pojasnjuje Hribar.

Projekt Lestvica IPF – največkrat predvajana glasbena dela v radijskih in televizijskih programih že 16. leto zapored ponuja celovit pregled trendov predvajanja glasbe v Sloveniji. IPF že devetnajst let sistematično zbira in analizira podatke o predvajanju skladb v radijskih programih, v zadnjih dveh letih pa tudi v televizijskih, s čimer ustvarja edinstven vpogled v priljubljenost glasbe in izvajalcev v slovenskem medijskem prostoru. V okviru projekta spremlja največkrat predvajane tuje in slovenske skladbe v radijskih programih, največkrat predvajane videospote v televizijskih programih ter radijske programe z največjo raznolikostjo predvajane slovenske glasbe.